Več tisoč kilometrov obale in več kot tisoč plaž v Španiji in Franciji je bilo uničenih, krajevni ribiči so izgubili vir dohodka.

Potop tankerja in uničenje obale je največja katastrofa, ki je prizadela Španijo oziroma okolje v tem delu Evrope. Prestige je bil pod grško upravo, plul pa je pod bahamsko zastavo. Njegov lastnik je bil iz Liberije, najlelo pa ga je rusko naftno podjetje s sedežem v Švici. Prestige se je pred spremembo imena imenoval Mt. Gladys.

Vanj so lahko natočili približno 85 tisoč kubičnih metrov nafte, sam pa je imel zbiralnik, v katerega je šlo 4,5 kubičnega metra nafte, tovor je bil razdeljen v 12 zbiralnikov, ki so imeli od 3,2 do 12 tisoč kubičnih metrov prostornine. V nevihti je eden izmed zbiralnikov 13. novembra eksplodiral. Ker se je kapitan zbal, da se bo ladja potopila, je na pomoč poklical španske reševalce. Upal je, da bodo lahko poškodovani tanker privlekli do pristanišča. Zaradi pritiska krajevnih oblasti pa se je nato odločil, da bo tanker usmeril stran od obale in odpotoval proti severozahodu.

Zaradi pritiska francoske vlade je moral svojo odločitev znova spremeniti in odpotovati proti portugalskim vodam, da bi se izognil ogrožanju južne obale Francije. Tudi portugalske oblasti so prepovedale ladji, da bi zaplula v njihove vode in zapovedale svoji vojni mornarici, da tanker prestreže. Ker so španske, francoske in portugalske oblasti prepovedale ladji, da bi pristala v enem izmed pristanišč, se je stanje ladje vedno bolj slabšalo.

Kmalu je tudi nevihta zahtevala svoj davek, kmalu so poročali, da je na ladji nastala ogromna razpoka in da nafta izteka iz enega izmed rezervoarjev. Ob 8. uri zjutraj 19. novembra se je tanker prelomil na dvoje in popoldne potonil. Takrat je bil približno 250 kilometrov od španske obale, do katere pa je že prišel prvi oljni madež.

Kapitana Apostolosa Mangourasa so priprli pod obtožbami, da ni pomagal reševalnim ekipam in da je kriv za onesnaženje okolja, saj se je pet tisoč ton olja razlilo. Po potopu je iz razbitine še vedno tekla nafta, približno 124 ton na dan, ki je onesnažila morsko dno in obalo.

V naslednjih mesecih je več tisoč prostovoljcev iz več držav pomagalo čistiti okolje in reševati morski in obmorski živelj. Sprva je vlada menila, da je iz razbitin izteklo le 17 tisoč ton nafte, drugih 60 tisoč ton pa je zamrznjenih. V začetku leta 2003 so oznanili, da je iztekla polovica tovora, kasneje pa so svojo trditev spremenili, rekoč, da je iz tankerja izteklo več kot 60 tisoč ton nafte.

V letu 2004 so iz tankerja izčrpali še preostalih 13 tisoč ton tovora. Znanstveniki predvidevajo, da bo trajalo najmanj deset let, da si bo morski živelj opomogel od naravne katastrofe. Najbolj je bila prizadeta obala Galicije, v kateri so krajevni aktivisti ustanovili gibanje za ohranitev okolja Nunca Mais (galicijsko za nikoli več).

V zadnjih mesecih so inženirji s pomočjo robotov zakrpali vse luknje na trupu tankerja, ki leži štiri tisoč metrov pod gladino morja. Celotni stroški dvigovanja tankerja bodo znašali približno sto milijonov evrov. Čiščenje in reševanje obale in življa pa je samo v Galiciji stalo več kot 2,5 milijarde evrov.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 354 se je rodil severnoafriški teolog sveti Avguštin.

Leta 867 je umrl papež sveti Nikolaj I.

Leta 1002 je sin britanskega kralja Edgarja, znan po vzdevku Neodločnež ali Nebogljenec, je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem vladarskem območju v tako imenovani anglosaški šentjernejski noči. Danski kralj Sven Viličastobradec je odgovoril s krvavimi maščevalnimi pohodi, pojavil se je tudi v ustju Temze, toda London se je ubranil pod vodstvom Vikinga Torkila.

Leta 1093 je umrl škotski kralj Malcolm III.

Leta 1312 se je rodil angleški kralj Edvard III.

Leta 1314 je umrl thuringški deželni grof Albert Izprijeni.

Leta 1345 je umrla Constanca Penafielska, žena portugalskega kralja Pedra I.

Leta 1560 se je v Ljubljani rodil ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je dal uničiti protestantske knjige, z izjemo Dalmatinove Biblije.

Leta 1760 se je rodil kitajski vladar Džiačing.

Leta 1780 je bila ustanovljena kraljevina Pandžab. Nekdanja severozahodna pokrajina britanske Indije je danes razdeljena med Indijo in Pakistan.

Leta 1805 je Johann Georg Lehner izumil hot dog.

Leta 1848 se je rodil monaški knez Albert I.

Leta 1867 je umrl francoski arheolog Adolphe Napoleon Didron.

Leta 1924 se je rodil japonski genetik Moto Kimura, ki je umrl na današnji dan leta 1994.

Leta 1942 so enote angleške osme armade pod poveljstvom maršala Montgomeryja zasedle libijsko mesto Tobruk. Uspeh je napovedoval skorajšnji polom fašističnih oboroženih sil v severni Afriki.

Leta 1944 je Rösenerjev operativni štab za uničevanje tolp z nemško policijo in slovenskimi domobranci začel napad na partizansko osvobojeno ozemlje v Beli krajini.

Leta 1945 je Charles de Gaulle postal predsednik začasne francoske vlade.

Leta 1950 je bil v Caracasu ubit general Carlos Delgado Chalbaud.

Leta 1960 se je Sammy Davis mlajši, v času, ko je bil medrasni zakon nezakonit v 31 od 50 zveznih držav ZDA, poročil s švedsko igralko May Britt.

Leta 1960 je v požaru v kinodvorani v sirski Amudi umrlo 152 ljudi.

Leta 1970 je vihar, ki je opustošil delto Gangesa v Pakistanu, zahteval okoli 500 tisoč življenj. Veter je pihal okoli 190 kilometrov na uro.

Leta 1971 je bila ameriška vesoljska sonda Mariner 9 kot prvi Marsov umetni satelit utirjena v njegovo orbito.

Leta 1985 je v Kolumbiji izbruhnil vulkan Nevado del Ruiz. Lava je stopila ledenik, nastala je tekoča vulkanska gmota blata, ki je pod seboj pokopala mesto Armero. Pri tem je umrlo okoli 23 tisoč ljudi.

Leta 1990 je bila napisana prva spletna stran.

Leta 1994 so se Švedi na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo.

Leta 2001 se je v Dohi končala štiridnevna konferenca Svetovne trgovinske organizacije.