Panamski prekop je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean in meri 82 kilometrov. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okrog viharnega rta Horn.

Prekop ima dva sklopa zapornic na tihooceanski in enega na atlanski strani. Med njima leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Njegova gladina leži 26 metrov nad morsko, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 21 m in tehta 745 ton) pri Gatúnu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor.

Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška stran leži 24 centimetrov višje od atlantske in ima mnogo višje plime. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami.

Kolumbija je leta 1903 zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in njihovo odcepitev od Kolumbije, tako da so razglasili neodvisno Republiko Panamo. Leta 1904 je ameriška vojska zasedla široki pas vzdolž prekopa - panamsko cono. Leta 1906 so začeli graditi prekop, promet pa je skozenj stekel leta 1914, prav na današnji dan. V tem pasu so ZDA namestile velika vojaška oporišča. Po dolgotrajnih pogajanji je leta 1979 Panama vendarle dobila nadzor nad Panamskim prekopom.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 778 je umrl frankovski vojaški poveljnik Roland.

Leta 1038 je umrl madžarski kralj Štefan I., ki je na Madžarskem uvedel krščanstvo.

Leta 1057 je umrl škotski kralj MacBeth.

Leta 1195 se je rodil portugalski svetnik sveti Anton Padovanski s pravim imenom Fernando de Bulhões.

Leta 1274 je umrl francoski teolog Robert de Sorbon.

Leta 1517 se je posadka sedmih portugalskih ladij v ustju Biserne reke srečala s kitajskimi predstavniki.

Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto Ciudad de Panamá.

Leta 1535 je bila ustanovljena današnja prestolnica Paragvaja, Asunción.

Leta 1620 je ladja Mayflower odplula iz Southamptona proti Ameriki.

Leta 1769 se je v Ajacciu, Korzika, rodil francoski general in cesar Napoléon Bonaparte. Bil je sin uradnika plemiškega rodu na Korziki.

Leta 1870 je umrl slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1872 se je rodil indijski nacionalist in učenjak Aurobindo Ackroyd Ghose, bolj znan kot Žrī Aurobindo.

Leta 1877 je Thomas Alva Edison na fonograf posnel pesmico "Mary Had a Little Lamb".

Leta 1893 se je rodil novozelandski astronom in računalničar Leslie John Comrie.

Leta 1896 se je rodil ruski izumitelj Lev Sergejevič Termen, bolj znan kot Léon Theremin.

Leta 1916 so v boju prvič uporabili tanke.

Leta 1923 se je rodil izraelski politik Šimon Peres. Predsednik laburistične stranke je postal leta 1977, predtem pa je bil že tri leta obrambni minister v izraelski vladi. Dve leti je bil na čelu vlade, od leta 1986 do leta 1995 pa je bil zunanji minister. Skupaj z Jicakom Rabinom in Jaserjem Arafatom je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1940 se je rodila nemška teroristka Gudrun Ensslin.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem Starem piskru ustrelili 95 talcev, med njimi 14 žena.

Leta 1944 so se na sredozemski obali Francije izkrcale združene angleške, francoske in ameriške sile ter tako odprle še eno fronto proti nacističnim silam.

Leta 1944 se je v Parizu začela stavka policije in podzemne železnice.

Leta 1945 je bila po japonskem sprejetju pogojev vdaje Koreja osvobojena.

Leta 1947 je po več desetletjih bojev Indija dosegla neodvisnost. Na polotoku sta nastali dve državi: hinduistična Indija in muslimanski Pakistan, ki pa je ostal razdeljen na vzhodni in zahodni del. Lord Louis Montbatten je bil 20. februarja imenovan za zadnjega indijskega podkralja. Ko je prispel v državo, je kmalu ugotovil, da so se voditelji dveh vojaških verskih skupnosti, hindujske in muslimanske, neuradno že sporazumeli o delitvi države. Ljudstvi sta se dokončno sprli in razdelili verske skupnosti med seboj. Na polotoku sta nastali dve državi: hinduistična Indija, katere prvi ministrski predsednik je postal Džavaharlal Nehru, in muslimanski Pakistan, ki pa je ostal razdeljen na vzhodni in zahodni del, med katerima je več kot 1.500 km razdalje. Začela se je dolga pot beguncev v novo domovino in z njo tudi klanje.

Leta 1948 je bila južno od 48. vzporednika ustanovljena Republika Koreja.

Leta 1950 se je rodila britanska princesa Anne, s celotnim imenom Anne Elizabeth Alice Louise Laurence.

Je edina hčerka zdajšnje angleške kraljice Elizabete II. in princa Phillipa, vojvode Edinburškega in sedma nosilka naslova Princess Royal ter trenutno deveta po vrsti za nasledstvo angleškega prestola.

Leta 1960 je afriška država Kongo postala neodvisna.

Leta 1969 so se v Severni Irski znova razvneli spopadi med protestanti in katoličani. Na zahtevo severnoirske vlade so v Belfast prispele britanske čete, da bi obnovile zakon in red.

Leta 1971 je ameriški predsednik Richard Nixon ukinil konvetibilnost dolarja v zlato.

Leta 1973 so ZDA nehale bombardirati Kambodžo.

Leta 1975 se je v Bangladešu zgodil vojaški udar.

Leta 1984 so ameriške vojaške sile zavzele Panamski prekop.

Leta 1994 so aretirali terorista Ilicha Ramíreza Sáncheza, bolj znanega kot Šakala.

Leta 1998 je v eksploziji avtomobila bombe v Omaghu v Severni Irski umrlo 27 ljudi.

Leta 1999 je umrl angleški arhitekt sir Hugh Maxwell Casson, rojen leta 1910.

Leta 2000 je umrla hrvaška filmska igralka Ena Begović, rojena leta 1960.

Leta 2007 je bil močan potres na obali Pacifika, ki je v različnih regijah Peruja zahteval 514 življenj, 1.090 ljudi pa je bilo ranjenih.