Kanadčani so že med letoma 1940 in 1965 izbirali novo zastavo, zato so objavili več javnih natečajev.

Ker niso bili uspešni, so leta 1964 ustanovili posebni odbor, ki ga je vodil takratni predsednik vlade Lester B. Pearson. V ožji izbor so se uvrstili trije predlogi, izbran pa je bil javorjev list obilikovalca Georgea F.G. Stanleyja.

Novo zastavo so javnosti prvič predstavili 15. februarja, ki ga Kanadčani še danes praznujejo kot dan zastave. Različne kanadske javne ustanove imajo sicer različne zastave, vse pa združuje prav javorjev list.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 399 pr. n. št. so Sokrata obsodili na smrt.

Leta 1145 je umrl papež Lucij II., s pravim imenom Gherardo Caccianemici dal Orso. Za papeža je bil izvoljen leta 1144.

Leta 1368 se je rodil rimski cesar Sigismund Luksemburški.

Leta 1471 se je rodil firenški vladar Piero di Lorenzo Medičejski.

Leta 1543 se je rodil lorrainski vojvoda Karl II.

Leta 1564 se je v Pisi rodil italijanski matematik in filozof Galileo Galilej. Cerkev je obsodila njegov nauk, da Zemlja ni središče vesolja. Galileo Galilej je pred inkvizicijo zanikal svojo trditev, da se Zemlja vrti okoli Sonca in se tako izognil grmadi. Znan je postal po svojem izreku In vendar se vrti. Matematik na florentinskem dvoru je utemeljitelj sodobnega naravoslovja, odkril je zakone nihanja, z izboljšano tehniko, zlasti daljnogleda, s katerim je odkril hribe na Luni, štiri Jupitrove satelite, obstoj Saturnovega kolobarja in pege na Soncu. Izdaja njegovih del, Narodna objava, ki je izšla med letoma 1890 do 1909, obsega 20 knjig.

Leta 1573 so usmrtili Matijo Gubca, voditelja hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1572/73. Skupaj s Pasancem in z Mogaićem je bil izvoljen v vrhovno vodstvo in na uporniško sodišče, združil je več kot 10.000 mož in širil upor iz hrvaškega Zagorja proti Sloveniji. V bitki pri Stubici 9. februarja 1573 je bil poražen in ujet. V svarilo je bil javno mučen in kronan z razbeljeno železno krono in usmrčen.

Leta 1764 so v ameriški zvezni državi Misuri ustanovili mesto St. Louis.

Leta 1812 se je rodil znani ameriški draguljar in zlatar Charles Lewis Tiffany.

Leta 1841 se je rodil brazilski predsednik Manoel Ferraz de Campos Salles.

Leta 1845 se je rodil ameriški državnik in diplomat, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Elihu Root.

Leta 1852 so v londonski bolnišnici Great Ormond St. Hospital for Sick Children sprejeli prvega pacienta.

Leta 1861 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Charles Edouard Guillaume.

Leta 1873 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Hans von Euler Chelpin.

Leta 1879 je ameriški predsednik Rutherford B. Hayes podpisal zakon, s katerim je dovolil odvetnicam, da lahko zagovarjajo svoje primere pred vrhovnim sodiščem v ZDA.

Leta 1898 je v havanskem pristanišču eksplodirala in nato potonila ladja USS Maine. Umrlo je več kot 260 mornarjev. To je bil tudi povod, da so ZDA napovedale vojno Kubi.

Leta 1903 sta Morris Michtom in njegova žena Rose v ZDA predstavila prvega plišastega medvedka.

Leta 1933 je v Miamiju Giuseppe Zangara poskušal ubiti ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta, a je namesto njega ranil župana Chicaga Antona J. Cermaka, ki je zaradi ran umrl 6. marca.

Leta 1935 so začeli prodajati igro monopoli.

Leta 1935 se je rodil ameriški vesoljec Roger Bruce Chaffee.

Leta 1942 so Ljubljančanke pred poslopjem štaba italijanskega armadnega zbora na Kongresnem trgu protestirale proti belogardističnemu nasilju v zaporih. Zahtevale so odgovor na spomenico, ki so jo prve dni februarja izročile generalu Gambari.

Leta 1942 so Japonci po veličastni zmagi nad britansko vojsko zasedli Singapur. Po enotedenskem obleganju se je namreč mesto vdalo, Japonci pa so zajeli 130.000 britanskih, avstralskih in indijskih vojakov. To je bil največji poraz britanske vojske v zgodovini.

Leta 1943 se je rodil slovenski teolog, zdravnik, politik in predsednik državnega zbora France Cukjati.

Leta 1944 so zavezniška letala bombardirala samostan Monte Cassino.

Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Vroclav.

Leta 1950 sta Sovjetska zveza in Kitajska podpisali sporazum o skupni vojaški obrambi.

Leta 1952 so angleškega kralja Georgea VI. pokopali v kapelici svetega Georgea na posestvu Windsor.

Leta 1959 je umrl angleški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Willans Richardson.

Leta 1961 je v Belgiji strmoglavil boeing 707. Umrlo je 73 ljudi, med drugim tudi celotna ameriška reprezentanca za umetnostno drsanje in nekaj njihovih trenerjev.

Leta 1963 so v Franciji odkrili zaroto, v kateri so hoteli ubiti predsednika republike Charlesa de Gaulla. Več zarotnikov so zaprli, med njimi tudi tri francoske častnike, ki so sodelovali v poskusu atentata.

Leta 1970 je letalo DC-9 dominikanske letalske družbe strmoglavilo pri poletu iz Santa Dominga. Umrla sta 102 človeka.

Leta 1971 so v Veliki Britaniji uvedli decimalni sistem.

Leta 1982 se je naftna ploščad Ocean Ranger v bližini obale Nove Fundlandije med nevihto potopila. Umrlo je 84 delavcev.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik in matematik Richard Phillips Feynman. Leta 1965 je dobil Nobelovo nagrado, rodil se je leta 1918.

Leta 1989 je zadnji vojak ZSSR-ja zapustil Afganistan.

Leta 1995 je FBI aretiral hekerja Kevina Mitnicka, ker je ta vdrl v enega 'najvarnejših' računalniških sistemov ameriške vojske, vlade in več podjetij.

Leta 1999 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Henry Way Kendall.

Leta 1999 so v Keniji turški agenti aretirali Abdullaha Öcalana.

Leta 2003 so v več kot 600 mestih po svetu protestirali zaradi vojne v Iraku. Protestiralo naj bi od 10 do 15 milijonov ljudi.