Željko se je rodil 17. aprila 1952 v Brežicah. Njegov oče Veljko je bil Črnogorec, imel je visok čin v jugoslovanskem vojnem letalstvu, družina Ražnatović pa je ena bolj uglednih v Črni gori.

Željko je v Brežicah živel skupaj s tremi starejšimi sestrami in mamo Slavko, saj sta se starša ločila, ko je bil še majhen. Oče ga je večkrat pretepal, v družini pa so vladali napeti in trdi odnosi. Večkrat je pobegnil od doma in nazadnje pristal v poboljševalnici.

Nekaj časa je bil varnostnik Staneta Dolanca, ki je bil prijatelj njegovega očeta. Dolanc je bil takrat šef tajne službe in ožji sodelavec jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Kadar koli se je Arkan znašel v težavah, je bil tu Dolanc, ki mu je pomagal.

Arkan je leta 1973 začel delati pri tajni službi, Udbi, kot tajni agent. Njegovo delo so bili umori političnih emigrantov, nasprotnikov komunističnega režima in teroristov. Leta 1972 je ilegalno pobegnil v Zahodno Evropo v upanju, da bo obogatel. V tujini je spoznal več kriminalcev, ki so bili kasneje, med vojno ubiti.

Vzdevek Arkan je prevzel po enem od stripovskih junakov. Za njim so zaradi več oboroženih ropov razpisali tiralico v Belgiji, na Nizozemskem, Švedskem, v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji. Leta 1974 so ga v Belgiji zaprli, tri leta kasneje je pobegnil iz zapora, nato pa so ga leta 1979 na Nizozemskem znova aretirali. Dve leti kasneje mu je znova uspelo pobegniti.

Ražnatović se je zaradi več pobegov znašel na Interpolovem seznamu desetih najbolj iskanih ljudi. V tujini se je naučil več tujih jezikov. Tekoče je govoril angleško, francosko in italijansko, znal pa je tudi nemško, švedsko in nizozemsko.

Leta 1981 se je po devetih letih vrnil v Srbijo. Nadaljeval je svojo ilegalno kariero, zato sta ga novembra 1983 dva policista pričakala pred hišo, da bi ga aretirala in odpeljala na zaslišanje. Uprl se jima je in ju ranil. Znova mu je pomagal Dolanc, ki ga je po dveh dneh rešil iz zapora.

11. oktobra 1990 je ustanovil paravojaško skupino, ki jo je poimenoval Srbska prostovoljna garda; večina članov je bila navijačev nogometnega kluba Crvena zvezda iz Beograda. 29. novembra istega leta ga je skupaj s še petimi Srbi med vrnitvijo iz Knina aretirala hrvaška policija in ga obtožila zarote proti novonastali hrvaški vladi in načrtovanja umora predsednika Franja Tudjmana.

14. junija 1991 so ga izpustili iz zagrebškega zapora. Ko se je aprila 1992 začela vojna v Bosni, so se njegove enote preselile v Bijeljino, Zvornik in Brčko. Njegove enote Tigrov so povezali s pomorom v vukovarski bolnišnici, masakrom v Srebrenici, izvedli pa so še več etničnih pobojev. V Srbiji so ga slavili kot narodnega junaka, v tujini pa so nanj gledali kot na zločinca.

Arkan je imel devet otrok s petimi različnimi ženskami. Njegov najstarejši sin Mihajlo se je rodil leta 1975 in je plod zveze z Švedinjo Agneto. Z Belgijko je imel eno hčerko, še eno hčerko je imel iz zveze z neko beograjsko igralko. Arkanova prva žena je bila profesorica španščine Natalija Martinović, s katero je imel štiri otroke.

Od nje se je ločil in se 19. februarja 1995 poročil s turbofolk pevko Svetlano Veličković – Ceco, s katero je imel sina Veljka in hčer Anastasijo. V svojih legalnih poslih je zaposloval več kot 400 ljudi. Bil je lastnik igralnic, podjetij, diskotek, bencinskih črpalk, slaščičarn, trgovin, pekarn, restavracij in telovadnic.

Arkana so 15. januarja 2000 ob 17.05 ubili v preddverju elitnega hotela Intercontinental v Beogradu. Ubil ga je 23-letni policist Dobrosav Gavrić, medtem ko je Arkan klepetal s svojima prijateljema. Gavrić je Ražnatovića trikrat ustrelil v glavo, tako da je padel v komo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki poskušali rešiti življenje, a so ga ob 18.50 razglasili za mrtvega. Tudi oba prijatelja, poslovnež Milenko Mandić in policijski inšpektor Dragan Garić sta bila na mestu mrtva.

Arkanov telesni stražar Zvonko Mateović je Gavrića ustrelil, a je ta preživel in ostal hrom. Obsodili so ga na dvajsetletno zaporno kazen, njegovi pomočniki pa so dobili od treh do 15 let zapora. Arkana so pokopali z vsemi vojaškimi častmi 20. januarja. Njegovega pogreba se je udeležilo okrog 20 tisoč ljudi.

Leta 41 je umrl rimski cesar Kaligula.

Leta 1342 se je rodil burgundski vojvoda Filip II.

Leta 1432 se je rodil portugalski kralj Alfonso V.

Leta 1595 je umrl turški sultan Murat III.

Leta 1781 je umrla portugalska regentinja Marianne Victoria de Borbón.

Leta 1809 se je rodil ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon. Velja za utemeljitelja teorije “filozofije dela”.

Leta 1863 se je rodil nemški kancler Wilhelm Marx.

Leta 1866 se je rodil švedski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Nathan Söderblom.

Leta 1895 se je rodil finski kemik in Nobelov nagrajenec Artturi Ilmari Virtanen.

Leta 1905 se je rodil ruski matematik Lev Genrihovič Šnireljman.

Leta 1906 se je rodil grški ladjar Aristoteles Sokrates Homer Onassis.

Leta 1908 se je rodil ameriški fizik madžarskega rodu Edward Teller.

Leta 1909 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Jean Bugatti.

Leta 1918 se je rodil egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser.

Leta 1919 se umrl francoski astronom Jérôme Eugčne Coggia.

Leta 1919 je Ignace Paderewski postal premier Poljske.

Leta 1919 so v Berlinu ustrelili Roso Luxemburg in Karla Liebknechta, ustanovitelja zveze spartakovcev. Voditelja leve vstaje so prijeli oficirji in ju ustrelili.

Leta 1929 se je rodil ameriški bojevnik za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir leta 1964. Po Gandijevem vzoru se je zavzemal za nenasilno državljansko nepokorščino. V številnih demonstracijah je sodeloval tudi sam. Ko je bil leta 1968 ubit v Memphisu, so zaradi protestov v 125 ameriških mestih izbruhnili neredi.

Leta 1942 se je začela konferenca držav Latinske Amerike, ki so se je udeležile vse države razen Argentine in Čila.

Leta 1943 so uradno odprli največjo poslovno stavbo na svetu, Pentagon.

Leta 1943 je Louis Adamič izročil ameriški vladi Memorandum ameriških Slovencev o združeni Sloveniji.

Leta 1951 je sodišče v Zahodni Nemčiji Ilse Koch, znano tudi kot Buchenwaldsko kurbo, sicer ženo poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, obsodilo na doživljenjsko ječo.

Leta 1951 je prezidij jugoslovanske ljudske skupščine sprejel sklep o prenehanju vojnega stanja z Avstrijo.

Leta 1966 so v Nigeriji izvedli državni udar in odstavili vlado Abubakarja Tafawaja Balewe.

Leta 1969 je Sovjetska zveza izstrelila Sojuz 5.

Leta 1970 se je po 32 mesecih boja za neodvisnost predala nigerijska pokrajina Biafra.

Leta 1970 je Moamer Gadafi postal libijski premier.

Leta 1971 so končali gradnjo Asuanskega jezu.

Leta 1975 je Portugalska Angoli zagotovila neodvisnost.

Leta 1976 so Saro Jane Moore, žensko, ki je poskusila ubiti ameriškega predsednika Geralda Forda, obsodili na doživljenjski zapor.

Leta 1983 je umrl ameriški gangster židovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1988 je umrl irski državnik in Nobelov nagrajenec za mir Seán MacBride.

Leta 1992 je večina držav sveta priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške.

Leta 1993 je Slovenija postala članica Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1999 so jugoslovanske enote v eni od vasi na Kosovem ubile 45 Albancev.