Restavracijo sta na današnji dan odprla Dick in Mac McDonald v San Bernardinu v Kaliforniji.

Bila sta prva, ki sta leta 1948 uvedla hiter sistem postrežbe, danes znan kot fast food ali hitra hrana. Na začetku je McDonald's ponujal samo hamburgerje, pečene dele piščanca, pečen krompirček, mlečne napitek in gazirane pijače, danes pa ponuja tudi različne solate, sadje, vrečke s prigrizki in razne zelenjavne palčke.

McDonald's se je iz verige restavracij leta 1955 tudi uradno razvil v korporacijo, ko je Ray Kroc odprl deveto podružnico. Kasneje je Kroc od Dicka in Mac odkupil tudi ostale verige in korporacijo razširil po vseh ZDA in po Evropi, danes pa ima svoja "predstavništva" v 120 državah sveta.

Drugi dogodki na danšnji dan ...

Leta 1252 je papež Inocenc IV. izdal papeško bulo ad exstirpanda, s katero je dovolil mučenje heretikov med srednjeveško inkvizicijo.

Leta 1470 je umrl švedski kralj Karl VIII.

Leta 1618 je Johannes Kepler potrdil predtem zavrženo odkritje tretjega zakona o gibanju planetov.

Leta 1718 je londonski odvetnik James Puckle kot prvi patentiral brzostrelko.

Leta 1756 se je z objavo vojne napovedi Anglije Franciji začela sedemletna vojna.

Leta 1760 je umrl burmanski kralj Alaungpaya.

Leta 1773 se je rodil avstrijski državnik in knez Klemens Metternich. Bil je velik Napoleonov nasprotnik in tvorec policijskega režima, ki je po njem dobil ime Metternichov absolutizem. Njegovo nazadnjaško politiko je odpravila šele revolucija leta 1848. Umrl je leta 1859.

Leta 1782 je umrl portugalski premier Marquis de Pombal.

Leta 1795 je Napoleon I. zmagoslavno vstopil v Milano.

Leta 1836 je Francis Baily v Inch Bonneyu med popolnim sončevim mrkom opazoval pojav, znan kot »Bailyjevi biseri«.

Leta 1851 je bil Rama IV. okronan za tajskega kralja.

Leta 1859 se je v Parizu rodil francoski fizik Pierre Curie. Skupaj z ženo Marie sta leta 1903 dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Umrl je leta 1903.

Leta 1914 se je rodil nepalski šerpa Tenzing Norgay.

Leta 1915 se je rodil ameriški ekonomist in nobelovec Paul Samuelson.

Leta 1924 je umrl francoski diplomat in Nobelov nagrajenec za mir Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant.

Leta 1930 je na krovu boeinga poletela prva stevardesa v zgodovini letalstva. To je bila Ellen Church, ki je poletela med kalifornijskim Oaklandom in illinoiškim Chicagom.

Leta 1934 je ameriško ministrstvo za sodstvo ponudilo 25 tisoč dolarjev nagrade za Johna Dillingerja.

Leta 1937 se je rodila nekdanja zunanja ministrica ZDA Madeleine Albright.

Leta 1940 so v ZDA prvič začeli prodajati najlonske nogavice.

Leta 1943 so razpustili komunistično internacionalo, kominterno, ki je imela sedež v Moskvi.

Leta 1945 se je z boji enot jugoslovanske 3. armade in slovenske 14. divizije z umikajočo nemško vojsko pri Poljanah na Koroškem tudi uradno končala II. svetovna vojna.

Leta 1948 so Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija, Irak in Savdska Arabija napadli Izrael.

Leta 1951 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec za leto 2004 Frank Wilczek.

Leta 1955 so na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo. Z njo so odpravili okupacijski režim zmagovalcev v drugi svetovni vojni in državo razglasili za nevtralno republiko.

Leta 1957 je Velika Britanija preizkusila svojo prvo hidrogensko bombo.

Leta 1966 se je na Kitajskem začel ideološki preobrat s kulturno revolucijo. Cilj Mao Cetunga je bil ustvariti človeka s temeljito preobrazbo kulturnega življenja. Njegove misli so bile zbrane v znameniti rdeči knjižici, ki je bila izdana v milijardah izvodov.

Leta 1972 je otok Okinava po 27 letih ameriške nadvlade znova prišel pod japonsko nadoblast.

Leta 1978 je Lagumota Harrisa, ki je bil mesec dni pred tem izvoljen za predsednika Nauruja, na položaju zamenjal Hammer DeRoburt.

Leta 1988 se je Rdeča armada po več kot osmih letih vojskovanja začela umikati iz Afganistana.

Leta 1991 se je začelo usposabljanje prvih slovenskih vojaških obveznikov v učnih centrih teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani. V spomin na prvo generacijo je 15. maj dan Slovenske vojske.

Leta 1991 je Edith Cresson postala prva ženska na položaju francoskega premierja.

Leta 2004 je Josh Findley izračunal najdaljše tedaj znano praštevilo. To je število 224036583 − 1.

Leta 2005 je bil odstavljen mufti v Sloveniji Osman Đogić.