je umrl nemški astronom Johannes Kepler. S svojimi temeljnimi odkritji na področju preučevanja nebesnih teles in vesolja sodi med največje ume vseh časov.

Leta 1670
je umrl češki pedagog Jan Amos Komensky. Uveljavil je sistematični pouk, zaslovel pa je s svojimi pedagoškimi priročniki.

Leta 1787
je umrl nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck. Najbolj znani sta njegovi operi Orfej in Evridika ter Ifigenija na Tavridi.

Leta 1862
se je rodil nemški pisatelj Gerhardt Hauptmann. Njegovo najpomembnejše delo je drama Tkalci.

Leta 1889
se je končalo obdobje monarhije v južnoameriški državi Braziliji. Dve leti pozneje je postala republikanska zvezna država.

Leta 1891
se je rodil nemški general feldmaršal, poveljnik afriškega korpusa, Erwin Rommel, ki si je zaradi svojih afriških uspehov pridobil vzdevek "Puščavski lisjak". Po neuspelem atentatu na Hitlerja 20. 7. 1944 mu je ta postavil ultimat, ali naj naredi samomor ali pa ga postavijo pred ljudsko sodišče. Odločil se je za samomor, ki ga je naredil 14. 10. 1944.

Leta 1916
je umrl poljski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade leta 1905, Henryk Sienkiewicz. Najbolj znani romani so Mali vitez, Z ognjem in mečem, Quo vadis? in V puščavi in goščavi.

Leta 1917
je po načelu o samoodločbi Sovjetska zveza priznala neodvisnost Finski.

Leta 1920
je Gdansk postal svobodno mesto.

Leta 1923
se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.

Leta 1925
se je na Bledu rodil slovenski pisatelj ljudskih povesti in romanov Tone Svetina. Napisal je trilogijo o partizanskih bojih na Gorenjskem, Ukana, in roman o dogajanju pod severno triglavsko steno, Stena.

Leta 1941
so nemški okupatorji v Mariboru ustrelili 35 talcev, obtoženih sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem.

Leta 1956
se je, potem ko so Rusi na oblast znova postavili svoje osebje, končala revolucija na Madžarskem. Samo na ulicah Budimpešte je bilo ubitih več kot 25.000 ljudi.

Leta 1961
je umrl slovenski kirurg Božidar Lavrič. Bil je eden prvih organizatorjev sanitetne službe v partizanskih enotah, po vojni pa je pomagal slovenski medicini, da je na številnih področjih dosegla svetovno raven.

Leta 1968
se je na svojo zadnjo plovbo odpravila ladja Queen Elizabeth, največja čezoceanska potniška ladja.