Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Sprva so se Celjski grofje od leta 1130 imenovali gospodje Posavski po Posavju, od leta 1173 pa po gradu Žovnek - Žovneški gospodje. Kot prvi Žovneški nastopi Gebhard I. Savinjski, ki ga najdemo omenjenega v dveh listinah. Leta 1146 se je pojavil Leopold I., večkrat pa je bil omenjen tudi Gebhard II. Žovneški.

Zgodovina rodbine
Rod najdemo zapisan tudi z imenom Lemberški v listini, s katero so okoli leta 1235 dosmrtno zastavili odvetništvo nad gornjegrajskim samostanom njegovemu opatu. Iz te listine sledi, da je Gebhard že imel v svoji oblasti krški fevd. Gebhard II. je imel dva sinova Konrada I. in Leopolda II. Leta 1308 se je začel vzpon Žovneških gospodov. Takrat so se namreč povezali s Habsburžani in jim izročili svojo svobodno zemljo ter jo takoj dobili nazaj v fevd.

Širjenje posesti in moči
Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1333 so pridobili njihovo posest in s tem Celje, ki tako postane nov rodbinski sedež. Zaradi tega so se tudi preimenovali in premaknili višje na plemiški lestvici - 16. aprila 1341 je Ludvik Bavarski Ulrika I. povzdignil v celjskega grofa. Enako je naredil tudi cesar Karel IV. Luksemburški 30. septembra 1372, ko jim je podelil naziv državnih grofov. Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je bil Friderik I.

Herman II. reši Sigismunda Luksemburškega
Njihova posestva so narasla, ko je Herman II. leta 1396 rešil Sigismunda Luksemburškega pred smrtjo v boju s Turki pri Nikopolju, pozneje pa se je še poročil s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko. Zaradi zaslug pri Nikopolju mu je Sigismund že leta 1397 podelil Varaždin in gospostvi Vinico v Podravini in Vrbovec v Zagorju.

Leta 1399 je prejel še dedno grofijo Zagorje, Sigismund pa jim je dodal še naziv zagorski grofje. Leta 1405 celjski grofje pridobijo še Medžimurje s Čakovcem, leta 1407 pa upravo nad zagrebško škofijo in zagrebškim Gradcem. Leta 1406 je Sigismund imenoval Hermana II. za slavonskega in hrvaško-dalmatinskega bana.

Sigismund je Hermanu II. 2. aprila 1415 podelil nov grad Pliberk s pripadajočim posestvom, devet dni kasneje pa je Celjskim podelil tudi pravico do krvnega sodstva v Celjski grofiji. 28. aprila 1418 so grofje Celjski dobili celotno dediščino izumrle rodbine ortenburških grofov in tako dobili grofiji Ortenburg in Strmec na Koroškem, kranjsko posestvo in vse njihove nazive in pravice.

Leta 1431 je Sigismund podelil Celjskim grofom pravico do kopanja in obdelovanja rude v vseh njihovih gospostvih. 30. novembra 1436 so bili Celjski povzdignjeni v državne kneze. Grofiji Celje in Ortenburg-Strmec sta bili razglašeni za praporna fevda. Prav tako so Celjski dobili pravico do lastnega okrajnega sodišča v Celju, novčni in rudniški regal in pravico do naziva visokorodni.

Zaton rodbine
Marca 1437 so sklenili dedno pogodbo z Goriškimi grofi, 29. junija istega leta pa še desetletno vojaško zvezo s Frankopani. Po vojni Celjskih grofov s krškim škofom Janezom Schallermannom leta 1437 so Habsburžani priznali Celjanom njihov položaj v deželi, a so Celjski morali priznati oblast kneza notranjeavstrijskih dežel.

Leta 1443 je prišlo do podpisa obojestranske dedne pogodbe med Celjskimi in Habsburžani. Z umorom Ulrika II. Celjskega leta 1456 v Beogradu je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega potomca, celjsko posest pa so po krajši vojni prevzeli Habsburžani.

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 605 pr. n. št. je Nebukadnezar II. zavladal Babilonu.

Leta 1694 se je rodil francoski opat in kartograf Réginaud Outhier.

Leta 1705 je umrl švicarski matematik Jakob Bernoulli I.

Leta 1743 se je rodil znameniti francoski kemik Antoine Lavoisier, ki je med drugim znanstveno pojasnil proces zgorevanja kot oksidacijo. Nasploh pa velja za utemeljitelja sodobne kemije.

Leta 1744 se je rodil francoski astronom Pierre-Franšois-André Méchain.

Leta 1821 se je rodil angleški matematik in odvetnik Arthur Cayley.

Leta 1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije Wilhelm Wundt. V Leipzigu je ustanovil prvi psihološki laboratorij. Tam je preučeval procese človekovega zaznavanja in odnose med dražljaji in občutki.

Leta 1858 je predsednik ZDA James Buchanan poslal prvi telegram po novem čezatlantskem telegrafskem kablu. Britanski kraljici Viktoriji je poslal pozdravno sporočilo z najboljšimi željami.

Leta 1881 se je rodil slovenski kulturni delavec, politik, prevajalec in časnikar Vjekoslav Špindler.

Leta 1888 se je v Walesu rodil arheolog, vojak in pisatelj Thomas Edward Lawrence, znan tudi kot Lawrence Arabski. Študiral je študiral na Oxfordski univerzi. Leta 1910 se je pridružil britanski arheološki ekspediciji v antično mesto Carchemish in se kasneje odpravil na Sinaj. V I. svetovni vojni se je pridružil Britanski obveščevalni službi v Kairu odkoder so ga poslali v Hejaz k princu Faisalu (kasneje iraški kralj Faisal I.).

Med I. svetovno vojno je vodil arabski upor proti Otomanskemu imperiju. Tam je deloval na strani Arabcev proti turški nadvladi. Združil je vojaške sile in leta 1918 s Faisalom vkorakal v Damask (današnja Sirija). Leta 1919 je prisostvoval na Pariški mirovni konferenci, kjer pa mu ni uspelo doseči arabske neodvisnosti. Od leta 1921 do 1922 je bil član oddelka Britanske kolonialne divizije na Bližnjem vzhodu.

S položaja je kasneje odstopil in se pod drugim imenom pridružil Kraljevim zračnim silam. Leta 1923 se je ponovno preimenoval se pridružil tankovskim enotam. Vojaščino je služil do 1935 leta. 19. maja leta 1935 je umrl v prometni nesreči v Dorsetu.

Leta 1896 je bil v Ljubljani 15. in 16. avgusta ustanovni občni zbor Jugoslovanske socialistične stranke. Slovenska socialna demokracija je takrat stopila v novo razvojno obdobje in zavzela pomembno mesto v narodnem in družbenem življenju.

Leta 1899 je umrl nemški kemik in fizik Robert Wilhelm Bunsen.

Leta 1908 se je rodil ameriški astronom Gerald Maurice Clemence.

Leta 1913 se je rodil izraelski premier Menahem Begin, ki je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1921 je Aleksandar Karadjordjević na prestolu nasledil Petra I.

Leta 1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza, sprva le kot blagovna borza, ki je šele leta 1927 postala popolna in tako je lahko začela poslovati z vrednostnimi papirji. Bila je tretja največja v Jugoslaviji. Njen zadnji občni zbor pa je bil 24. aprila 1945, ko je prenehala s poslovanjem.

Leta 1934 se je končala ameriška zasedba Haitija, ki je trajala vse od leta 1915.

Leta 1942 se je v Indiji velika vstaja proti kolonialnim izkoriščevalcem.

Leta 1960 je britanska vlada priznala neodvisnost Cipra pod vladavino nadškofa Makaria.

Leta 1962 so strokovnjaki in delavci na cestnem predoru pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom uspeli povezati francoski Chamonix z dolino Aoste v Italiji.

Leta 1973 je umrl ameriški mikrobiolog ukrajinskega rodu Selman Abraham Waksman, ki je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado.