Šolal se je v glavnem mestu Port-au-Princeu in na kolidžu Notre Dame, kjer je leta 1974 diplomiral. Na Notre Damu je študiral filozofijo, na državni univerzi pa še psihologijo. Po končanem podiplomskem študiju leta 1979 je odpotoval v Evropo in nadaljeval študij v Italiji in Izraelu. Na Haiti se je vrnil leta 1983.

Imenovali so ga za kurata v majhni župniji v Port-au-Princeu in nato v večji župniji v četrti La Saline. Njegove maše so predvajali tudi po radiu, zato ga je Duvalierov režim želel utišati. Leta 1995 je zapustil duhovništvo in se kasneje poročil z ameriško državljanko Mildred Trouillot, s katero imata dve hčerki.

Šest tednov pred predsedniškimi volitvami leta 1990 se je v predvolilni boj vključil tudi Aristide in zmagal z 67 odstotki glasov. Predsedniški mandat je nastopil 7. februarja 1991, 30. septembra 1991 pa je moral pobegniti, saj je vojska izvedla državni udar. Aristide je preživel pregnanstvo v Venezueli in Združenih državah Amerike, kjer je lobiral za mednarodno podporo.

15. oktobra 1994 se je s pomočjo ameriške vojske vrnil na Haiti in nadaljeval svoje predsednikovanje. Februarja 1996 se je njegov prvi mandat iztekel, ustava pa mu ni dovoljevala, da bi se takoj ponovno potegoval za predsedniško mesto. Drugič je bil izvoljen za predsednika leta 2000, ko je prejel 91,8 odstotka glasov. 7. februarja 2001 je zaprisegel kot predsednik Haitija.

V državi je prišlo do nemirov, zato volitve leta 2003 niso bile razpisane. Leta 2004 so se nadaljevali napadi in grožnje proti novinarjem, ki so kritizirali predsednika Aristida. Do konca februarja 2004 so uporniki zasedli četrto največje pristanišče Gonaïves in drugo največje mesto Cap-Haïtien in tako razdelili državo na severni, uporniški, del in na južni del, kjer je imel oblast Aristide. Uporniki so se do konca meseca prebili skoraj do Port-au-Princea.

29. februarja je Aristide pobegnil v Centralnoafriško republiko. Novice o njegovem pobegu so si nasprotovale. Tako so eni trdili, da je odstopil prostovoljno, drugi pa so trdili, da so ga ugrabili. 1. marca je ameriška kongresnica Maxine Waters skupaj z Randallom Robinsonom, prijateljem Aristidovih, sporočila, da jim je Aristide povedal, da ga je ameriška vojska prisilila k odstopu proti njegovi volji in ga ugrabila.

14. marca je odšel na Jamajko, 31. maja pa je skupaj z družino odpotoval v Johannesburg. Leto dni po njegovem odhodu so na Haitiju aretirali več visokih častnikov in članov vlade in jih obsodili zaradi razpečevanja mamil. Več članov je obtoževalo tudi Aristida, a proti njemu nikoli niso vložili obtožnice.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1325 je umrl Karl Valoiški, sin francoskega kralj Filipa III.

Leta 1470 je umrl lorrainski vojvoda John II.

Leta 1485 se je rodila angleška kraljica Catherine Aragonska.

Leta 1515 je umrl portugalski mornariški častnik Afonso de Albuquerque.

Leta 1614 se je rodil Eberhard III., vojvoda Württemberški.

Leta 1653 je Oliver Cromwell postal lord protektor Anglije, Škotske in Irske.

Leta 1689 je angleški parlament sprejel angleško ustavo.

Leta 1751 je umrl pruski general Leopold II. von Anhalt Dessau.

Leta 1773 je skupina naseljencev, preoblečenih v Indijance plemena Mohavk, zmetala 342 gajb čaja v morje v bostonskem pristanišču. S tem so se uprli angleškemu davku na čaj.

Leta 1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter, ki je odkril in poimenoval ultravijolično sevanje.

Leta 1790 se je rodil belgijski kralj Léopold I.

Leta 1811 je okolico mesta New Madrid v Misuriju, ZDA, streslo več močnih potresov.

Leta 1827 je v Zagrebu v 76. letu starosti umrl Maksimiljan Vrhova, zagrebški nadškof, banov namestnik, kulturnik in narodni mecen.

Leta 1850 so v Christchurchu na Novi Zelandiji pristale prve štiri ladje s priseljenci.

Leta 1888 se je rodil jugoslovanski kralj Aleksander.

Leta 1901 se je rodila ameriška antropologinja Margaret Mead.

Leta 1910 je Henri Coanda prvič poletel z letalom, ki je imelo reaktivni motor.

Leta 1912 se je začela balkanska mirovna konferenca v Londonu.

Leta 1916 je umrl ruski menih Grigorij Rasputin.

Leta 1922 so ubili prvega poljskega predsednika Gabriela Narutowicza.

Leta 1942 je vrhovno poveljstvo nacistične Nemčije izdalo ukaz za boj proti partizanom. Ne glede na določbe ženevske konvencije so vsem enotam ukazali, da morajo uporabiti vsa sredstva brez omejitev.

Leta 1942 je vodja SS-a Heinrich Himmler odredil, da morajo vse Rome poslati v Auschwitz v plinske celice.

Leta 1944 so Nemci začeli ardensko bitko, s katero so želeli spremeniti potek druge svetovne vojne. Takrat so izgubili 220.000 vojakov, zavezniki pa 77.000 vojakov.

Leta 1944 je nemška raketa V-2 zadela kino Rex v Antwerpnu in ubila 567 ljudi.

Leta 1944 so enote NOV-ja zavzele Užice in dokončno osvobodile Srbijo.

Leta 1945 je umrl italijanski avtomobilski proizvajalec Giovanni Agnelli.

Leta 1946 je Léon Blum postal premier Francije.

Leta 1949 so v Bolgariji usmrtili Trajča Kostova. Na smrt so ga obsodili na procesu v Sofiji, obtožen pa je bil titoizma.

Leta 1958 je zaradi požara, ki je izbruhnil v trgovini v Bogoti, umrlo 83 ljudi.

Leta 1960 sta se nad New Yorkom zaleteli letali United Airlinesa Douglas DC-8 in TWA-ja Lockheed Super Constellation. Umrlo je 134 ljudi.

Leta 1963 je Park Čung He prisegel kot peti predsednik Južne Koreje.

Leta 1966 je Varnostni svet OZN-a izglasoval uvedbo gospodarskih ukrepov proti beli manjšinski vladi v Južni Rodeziji.

Leta 1970 so v poljski ladjedelnici Gdansk izbruhnili nemiri, v katerih je bilo 6 mrtvih.

Leta 1985 so v New Yorku ubili dva vodja mafije - Paula Castellana in Thomasa Bilottija. John Gotti, ki je naročil umor, je tako postal vodja družine Gambino.

Leta 1991 so v Združenih narodih preklicali resolucijo iz leta 1975, ki je izenačila sionizem z rasizmom. Za je glasovalo 111 predstavnikov, 25 jih je bilo proti, 13 se jih je glasovanja vzdržalo.

Leta 1997 je na Guamu pihal tajfunski veter z močjo 150 milj na uro.

Leta 1999 je zaradi potokov blata v Venezueli umrlo več tisoč ljudi.

Leta 2000 je Nasa objavila, da je pod ledenim površjem Jupitrove lune Ganimed ocean.