Med letoma 1987 in 1899 se je kot drugi častnik pridružil belgijski antarktični odpravi. Odpravo na ladji Belgica je vodil Adrien de Gerlache, posadka pa je bila prva, ki je prezimila na Antarktiki. Zdravnik odprave je bil Američan Frederick Cook, ki je posadko najverjetneje rešil pred skorbutom, kar je Amundsenu koristilo v njegovih nadaljnjih odpravah.

Leta 1903 je Amundsen prevzel vodstvo prve odprave, ki je preplula Severozahodni prehod med Atlantskim in Tihim oceanom. Posadko je poleg njega sestavljalo še šest mož, ki so potovali prek Baffinovega zaliva, Lancasterske in Peelove morske ožine ter skozi preliv Jamesa Rossa in Rae. Na kraju Gjoa Haven (Gjoa se je imenovala tudi ladja, s katero so se odpravili na pot) so preživeli dve zimi in raziskovali Arktiko.

Amundsen je tam raziskoval ljudstvo Netsilik, ki je živelo v bližini in se od njih naučil veščin preživetja na Arktiki, prevzel njihovo obleko ter se naučil potovanja s pasjo vprego. Z nadaljnjo plovbo proti jugu Viktorijinega otoka je ladja 17. avgusta 1905 zapustila Arktični arhipelag, vendar so morali še enkrat prezimiti. Amundsen se je po kopnem odpravil do najbližje telegrafske postaje, ki je bila v 800 kilometrov oddaljenem Eagle Cityju, da bi sporočil o svojem uspehu. Leta 1906 so pripluli v Nome na Aljaski. Prehoda večje ladje niso mogle nikoli uporabljati, saj je ponekod na poti globina morja le 1 meter. Kmalu se je odločil, da bo osvojil Severni tečaj, vendar si je premislil, ko sta ga prehitela Američana Frederick Cook in Robert Peary.

Na Nansenovi ladji Fram je leta 1910 odplul proti Antarktiki, v Zaliv kitov na Rossovi ledeni polici so prispeli 14. januarja 1911. Tam si je Amundsen postavil taborišče. Na pot proti tečaju se je Amundsen odpravil 20. oktobra 1911. Spremljali so ga Olav Bjaaland, Helmer Hanssen, Sverre Hassel in Oscar Wisting. Odprava je dosegla cilj 14. decembra, 35 dni pred Scottom. Amundsenov uspeh je bil javno objavljen šele 7. marca 1912. Leta 1918 je Amundsen začel novo odpravo, tokrat na ladji Maud, ki naj bi raziskala Severovzhodni prehod, a ni dosegla cilja.

Leta 1926 so Amundsen, Američan Lincoln Ellsworth in italijanski letalski inženir Umberto Nobile prvi preleteli Arktiko v zrakoplovu Norge. Otok Spitsbergen so zapustili 11. maja, na Aljaski pa so pristali dva dni kasneje. Ker so bile vse tri predhodne trditve o prihodu na Severni tečaj (Frederick Cook leta 1908, Robert Peary 1909 in Richard Evelyn Byrd l1926, le nekaj dni pred Amundsenom) sporne, so člani posadke Norge prvi raziskovalci, ki so potrjeno dosegli Severni tečaj. Amundsen je leta 1928 odletel na reševanje italijanske arktične odprave pod Nobilovim vodstovm, čigar zrakoplov Italia je doživel nesrečo. 18. junija je Amundsen izginil, nekaj tednov kasneje pa so na obali v bližini mesta Tromso našli dele letala, v katerem je letel.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 622 se je začelo muslimansko štetje let in koledarja.

Leta 1054 je odposlanec papeža Leona IX. v Konstantinoplu izobčil patriarha Ceralariusa in njegove somišljenike. To je pomenilo dokončen razcep krščanstva na dva dela: rimskokatoliškega in pravoslavnega.

Leta 1746 se je rodil italijanski astronom in menih Giuseppe Piazzi.

Leta 1783 je bilo ameriškim lojalistom dodeljeno ozemlje v Kanadi.

Leta 1790 so ob reki Potomac uvedli zvezno okrožje Columbia, kjer je pozneje nastalo mesto Washington.

Leta 1821 se je rodila ameriška scientologinja Mary Morse Baker, bolj znana kot Mary Baker Eddy.

Leta 1880 je Emily Howard Stowe kot prva ženska v Kanadi prejela licenco za opravljanje zdravniškega poklica.

Leta 1896 se je rodil politik in diplomat Trygve Halvdan Lie. Zamisel o obrambnem zavezništvu držav ob severnem Atlantiku se je porodila v vrstah begunske kraljeve vlade Norveške jeseni leta 1940, javnosti pa jo je prvi predstavil tedanji norveški zunanji minister Trygve Lie. Ideje, z obrambnim sporazumom povezati zemljepisno sicer zelo oddaljene evropske in severnoameriške države, tedaj niso podprle ne ZDA ne Velika Britanija. Trygve Lie je kasneje postal generalni sekretar Organizacije združenih narodov in jo vodil od leta 1946 do 1952. Umrl je v neznanih okoliščinah v letalski nesreči.

Leta 1904 je bil v Ljubljani organiziran prvi sokolski zlet.

Leta 1914 so Turki pobili ali izstradali celotno grško prebivalstvo mesta Sinope (danes Sinop v Turčiji).

Leta 1918 so boljševiki v Jekaterinburgu usmrtili carja Nikolaja II. in njegovo družino - njegovo ženo Aleksandro in njune štiri otroke.

Leta 1921 se je rodil francoski modni oblikovalec Guy Laroche.

Leta 1921 je umrl slovenski matematik, fizik in filozof Josip Križan.

Leta 1940 je Adolf Hitler ukazal pripravo invazije na Združeno kraljestvo.

Leta 1941 je bil k Tretjemu rajhu priključen Luksemburg.

Leta 1942 so policisti vichyjske Francije zaprli med 13.000 in 20.000 Judov.

Leta 1942 se je začela velika italijanska ofenziva.

Leta 1944 je ruska Rdeča armada osvobodila Vilno.

Leta 1945 so Američani poskusno sprožili eksplozijo prve atomske bombe v oporišču Alamogordo v Novi Mehiki.

Leta 1945 je kralj Leopold III. zavrnil predlog, da se odpove prestolu.

Leta 1957 je John Glenn s tremi urami in 23 minutami postavil rekord v letu med Kalifornijo in New Yorkom.

Leta 1965 so po šestih letih dela odprli predor pod Mont Blancom.

Leta 1969 je Nasa proti Luni izstrelila Apollo 11.

Leta 1979 je Sadam Husein v Iraku prevzel oblast.

Leta 1990 je zaradi močnega potresa na Filipinih umrlo 1.600 ljudi.

Leta 1994 so deli kometa Shoemaker-Levy 9 treščili na Jupiter.

Leta 1994 je umrl ameriški fizik in matematik Julian Seymour Schwinger, ki je za svoje delo leta 1965 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1999 so v strmoglavljenju zasebnega letala v bližini Martha's Vineyarda umrli John Fitzgerald Kennedy mlajši, njegova žena Carolyn Bessette Kennedy in njena sestra Lauren Bessette.

Leta 2003 so avstralski raziskovalci ugotovili, da masturbiranje pomaga preprečevati raka na prostati.