V svojem prvem vesoljskem poletu je bila tudi prva civilna oseba. Čeprav so načrtovali nadaljnje polete s posadkami, kjer bi sodelovale tudi ženske, je trajalo 19 let, da je poletela naslednja, Svetlana Jevgenjevna Savicka.

Nobena izmed drugih petih izbranih kozmonavtk ni nikoli poletela. Bile so le nadomestne kozmonavtke.Po svojem prvem poletu je študirala na Letalski akademiji Žukovskega in diplomirala leta 1969 kot kozmonavtski inženir. Tega leta so tudi razpustili žensko kozmonavtsko skupino.

Leta 1216 je umrl Lotario de Conti, bolj znan kot papež Inocenc III.

Leta 1487 se je z bitko pri Stoke Fieldu končala vojna vrtnic.

Leta 1586 je Marija I. priznala Filipa II. za svojega naslednika.

Leta 1591 se je na Kreti rodil judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik Josip Salomon Delmedigo.

Leta 1654 je odstopila švedska kraljica Kristina.

Leta 1671 so javno razčetverili uporniškega voditelja donskih kozakov, Stjenka Razina. V letih 1667-1669 je zasedel Povoljžje in prodrl do Kaspijskega jezera, leta 1670 je zasedel Astrahan, Saratov in Samaro, premagan je bil pri Simbirsku, leto pozneje pa je padel v roke carski vojski.

Leta 1745 so britanske čete zasedle otok Cape Breton.

Leta 1746 sta Avstrija in Sardinija v bitki pri Piacenzi premagali Francijo in Španijo.

Leta 1779 je Španija napovedala vojno Veliki Britaniji in začela oblegati Gibraltar.

Leta 1826 je turški sultan Mahud II. razpustil janičarske enote. Čete so bile ustanovljene v 14. stoletju.

Leta 1829 se je v Arizoni rodil znameniti apaški poglavar Goyathlay, z drugim imenom Geronimo. Geronimo se je več let upiral ameriškim naseljencem in jih napadal.

Leta 1836 se je z ustanovitvijo Združenja londonskih delovnih ljudi začelo čartersko gibanje.

Leta 1846 je bil Giovanni Maria Mastai Ferretti izvoljen za papeža. Ob izvolitvi si je nadel ime Pij IX.

Leta 1884 je v Coney Islandu, ameriški zvezni državi New York, začel voziti prvi vlak smrti.

Leta 1891 je bil John Joseph Caldwell Abbott izvoljen za tretjega kanadskega premierja.

Leta 1903 je bilo ustanovljeno podjetje Ford Motor Company.

Leta 1912 so Josip Tičar, Josip Demšar in Josip Stojc v Kranjski Gori ustanovili prvo gorsko reševalno službo v Sloveniji.

Leta 1922 je stranka Sinn Fein zmagala na irskih volitvah.

Leta 1930 je umrl ameriški podjetnik in izumitelj Elmer Ambrose Sperry.

Leta 1940 je maršal Henri Philippe Pétain postal premier vichyjske Francije, potem ko je Nemčija prodrla daleč na francosko ozemlje. Nemčijo je takoj zaprosil za premirje.

Leta 1940 so komunisti prevzeli oblast v Litvi.

Leta 1941 sta tretji rajh in Turčija podpisala sporazum o nenapadanju.

Leta 1944 sta na Visu Tito in Šubašić podpisala sporazum o ustanovitvi begunske vlade. Sestavljali naj bi jo demokrati, ki se niso pregrešili med vojno. Vlada pa naj bi s posebno deklaracijo priznala pridobitve NOB-ja. NKOJ je soglašal, da bo o državni ureditvi dokončno odločalo ljudstvo celotne države po osvoboditvi.

Leta 1955 je papež Pij XII. izobčil Juana Peróna.

Leta 1958 so sovjetske čete usmrtile madžarskega komunističnega politika, predsednika vlade 1953-1955 in enega glavnih voditeljev protisovjetske vstaje leta 1956, Imreja Nagya.

Leta 1972 je policija v Langenhagnu aretirala teroristko Ulrike Meinhof.

Leta 1976 so se v Sowetu v Južnoafriški republiki začeli študentski nemiri proti apartheidu.

Leta 1977 je umrl nemško-ameriški fizik Wehrner von Braun, ki je v Nemčiji sodeloval pri izdelavi samodejno vodenih raket na tekoče gorivo V-2, po vojni pa je v ZDA sodeloval pri projektu Apollo. Rodil se je 23. marca 1912.

Leta 1977 je Leonid Iljič Brežnjev postal predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze.

Leta 1983 je Jurij Vladimirovič Andropov postal predsednik Sovjetske zveze.

Leta 1999 je bil Thabo Mvuyelwa Mbeki izvoljen za predsednika Južnoafriške republike.

Leta 2001 sta se na Brdu pri Kranju srečala ameriški predsednik George Walker Bush in ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin.

Leta 2004 je v Golem pri Ljubljani umrl slovenski partizanski general Ladislav Ambrožič - Novljan. Generalmajor JLA-ja v rezervi Ambrožič je bil pred drugo svetovno vojno učitelj. Leta 1941 se je pridružil NOB-ju, ko je postal tudi član KPJ-ja. Hitro je napredoval. Postal je poveljnik Gubčeve brigade, 3. operativne cone, 9. korpusa NOVJ-ja in načelnik generalštaba NOV-ja in POS-a. Po vojni je končal višjo vojno akademijo JLA-ja in opravljal različne odgovorne naloge v vojnem letalstvu. Leta 1953 je bil premeščen v rezervno sestavo, nato se je zaposlil v gospodarstvu. Ob njegovi devetdesetletnici leta 1998 ga je predsednik Kučan odlikoval z zlatim znakom svobode za zgledno in dejavno svobodoljubnost in slovenstvo. Njegov sin je Lado Ambrožič, slovenski novinar in urednik.