Pri 14 letih je Oksani umrla mati Marina, leto pozneje pa je Bajulova zmagala na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju.

Leta 1994 je na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju premagala Američanko Nancy Kerrigan. V kratkem programu skoraj ne bi nastopila, saj se je predtem poškodovala pri ogrevanju. Bajulova in Nemka Tanja Szewczenko sta se namreč zaleteli, Bajulova pa je dobila poškodbe noge. Prejela je dve protibolečinski injekciji in zato je lahko nastopila še v kratkem programu in zasedla prvo mesto ter tako dobila tudi zlato olimpijsko medaljo.

Bajulova se je po koncu olimpijskih iger vpisala med profesionalce, čeprav je bila tedaj stara 16 let in je do takrat tekmovala le na štirih najvišjih mednarodnih tekmovanjih, na dveh – olimpijskih igrah 1994 in na svetovnem prvenstvu leto prej - je zmagala.

Leta 1993 in 1994 je bila druga na evropskem prvenstvu. Po olimpijadi je imela dve hujši bolezni. Najprej so ji poleti 1994 operirali koleno, po operaciji pa bi morala počivati dva meseca. Zaradi milijon dolarjev vredne pogodbe, ki jo je podpisala njena trenerka, menedžerka in nadomestna mati Galina Zmievska, Bajulova ni upoštevala doktorjevega nasveta in se po dveh tednih vrnila na led, po šestih pa je znova tekmovala.

Zaradi vedno večjih težav – tako zdravstvenih, osebnih in profesionalnih – se je Oksana zatekla k alkoholu. Leta 1997 je bila aretirana zaradi vožnje pod vplivom alkohola in povzročitve prometne nesreče. Pozneje se je udeležila rehabilitacijskega programa.

Občasno Bajulova še vedno drsa v profesionalni skupini, ki prireja šov Broadway na ledu. Živi v New Jerseyju, pred kratkim pa je končala razmerje z dolgoletnim zaročencem Genom Sunikom. Ima svojo linijo oblačil in nakita. Napisala je dve knjigi, in sicer Oksana: Moja zgodba in Skrivnosti drsanja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 42 pr. n. št. se je rodil rimski cesar Tiberij.

Leta 1272 je umrl angleški kralj Henry III., ki je vladal od leta 1216. Nasledil ga je njegov sin Edward I.

Leta 1328 je umrl japonski šogun Hisaaki.

Leta 1384 je bila Hedviga okronana za poljsko kraljico.

Leta 1532 je Francisco Pizarro s svojimi možmi ujel inkovskega vladarja Atahualpo.

Leta 1632 je švedski kralj Gustavus Adolphus umrl v bitki.

Leta 1695 je umrl francoski filozof Pierre Nicole.

Leta 1717 se je rodil francoski filozof, fizik in matematik Jean d'Alembert, čigar obsežno delo je pomembno prispevalo k napredku čiste znanosti.

Leta 1724 so obesili angleškega tatu Jacka Shepparda.

Leta 1797 je umrl pruski cesar Frederick William II.

Leta 1802 je umrl francoski botanik André Michaux.

Leta 1806 je umrl ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu Moses Cleaveland, nadzornik družbe Connecticut Land Company.

Leta 1831 je umrl pruski vojaški teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz.

Leta 1836 se je rodil zadnji havajski kralj David Kalakaua of Hawaii.

Leta 1855 je David Livingstone, britanski misijonar in raziskovalec, na reki Zambezi v Afriki odkril slapove, ki jih je poimenoval po angleški kraljici Viktoriji. Slapovi so široki 1,7 kilometra in se spuščajo 106 metrov globoko.

Leta 1904 je John Ambrose Fleming izumil vakuumsko cev.

Leta 1907 sta se Indian Territory in Oklahoma Territory združila v državo Oklahoma, ki je postala 46. zvezna ameriška država.

Leta 1914 se je po bitki na Drini začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni.

Leta 1933 so ZDA in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.

Leta 1940 so britanska letala v povračilo, ker so dva dni pred tem Nemci porušili Coventry, bombardirala Hamburg.

Leta 1943 so ameriški bombniki zbombardirali hidroelektrarno in tovarno težke vode v Vermorku na Norveškem, ki so jo upravljali Nemci.

Leta 1945 so ZDA “uvozile” 88 nemških znanstvenikov, ki so jim pomagali pri izdelavi raket.

Leta 1945 je na pobudo konference Organizacije združenih narodov nastal UNESCO.

Leta 1965 so Rusi izstrelili vesoljsko plovilo Venera 3. To je bilo prvo plovilo, ki je pristalo na drugem planetu – Veneri.

Leta 1973 je Nasa iz Cape Canaverala izstrelila Skylab 4, na krovu je imel tri vesoljce, ki so v vesolju preživeli 84 dni.

Leta 1988 so na zasedanju Palestinskega narodnega sveta v Alžiriji razglasili neodvisno državo Palestino na ozemlju, ki ga zasedajo Izraelci.

Leta 1988 je bila Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade. Benazir je hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta.

Leta 1989 je brigada smrti, ki so jo sestavljali salvadorski vojaki, ubila šest jezuitskih duhovnikov in še dva slušatelja univerze Jose Simeon Canas.

Leta 1996 je mati Tereza dobila častno državljanstvo ZDA.

Leta 1997 je po 18 letih Kitajska iz zapora zaradi zdravstvenih težav izpustila prodemokratskega oporečnika Veija Džingšenga.

Leta 2000 je bil Bill Clinton prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Vietnam.

Leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.200 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).