David Crocket je bil peti izmed devetih otrok staršev, ki so bili britanskih korenin. Njegovo otroštvo so (sodeč po njegovi avtobiografiji) zaznamovale predvsem avanture in potepanja, saj je z njimi bežal pred očetom, ki ga je večkrat nezasluženo pretepal.

Pri 16 letih popotovanj po mestih in vaseh svoje zvezne države se je vrnil domov v Tennessee, kjer se je nekaj let pozneje tudi poročil.

Zvezno državo Tennessee je tudi zastopal kot kongresnik v predstavniškem domu, kjer je zaslovel kot eden večjih nasprotnikov takratnega predsednika Jacksona. Leta 1835 se je za nekaj časa umaknil v Teksas, kar pa je bilo zanj usodno. Leto pozneje se je znašel sredi bitke v Alamu, ki je trajala 13 dni. V Alamu je 3.000 mehiških vojakov premagalo 189 teksaških prostovoljcev, med žrtvami katerih je bil tudi David Crocket.

Leta 1955 pa so se pojavila ugibanja o tem, ali je bil morda Crocket vendarle med preživelimi. Uradni podatki so govorili o le treh preživelih, dnevnik nekega mehiškega generala pa je govoril drugače.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1601 se je rodil francoski pravnik, matematik in fizik Pierre de Fermat.

Leta 1629 se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski.

Leta 1786 je v Potsdamu umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, imenovan tudi Stari Fric, ki je Prusijo uvrstil med evropske velesile. Rodil se je leta 1712 v Berlinu.

Leta 1786 se je rodil lovec, stezosledec, trgovec in politik David Davy Crockett, ki je že v času življenja postal legenda Divjega zahoda. Padel je v bitki za Alamo leta 1836.

Leta 1807 so odprli poštno parniško linijo na Hudsonu med New Yorkom in Albanyjem. Prvi parnik Clermont je zgradil konstruktor Robert Fulton.

Leta 1844 se je rodil etiopski neguš negasti Menelik II.

Leta 1876 se je rodil srbski častnik Dragutin Dimitrijević – Apis.

Leta 1887 se je rodil avstrijski cesar Karel I.

Leta 1916 se je končala šesta soška ofenziva, ki se je začela 6. avgusta 1916.

Leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen slovenski Narodni svet.

Leta 1924 se je rodil slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1940 so Nemci začeli totalno blokado Velike Britanije. Bitka za Britanijo je potekala vse poletje tega leta. Najhuje je bilo konec avgusta in prva polovica septembra, ko so Nemci neprestano pošiljali bombnike nad britanska mesta. Zračna vojna za Veliko Britanijo oziroma Orlov prijem, kot so jo imenovali, se Nemcem ni posrečila. Potekala je na različne načine: v množičnih pomorsko-letalskih bitkah, z napadi na pristanišča in konvoje, s podmorniškimi napadi, majhnimi torpedi in diverzantskimi akcijami potapljačev.

Leta 1942 se je začela angleško-francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1943 so anglo-ameriške oborožene sile zavzele Messino in takoj nato še Sicilijo.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Chartres in Orléans.

Leta 1950 so zavezniki razpustili koncern IG Farben.

Leta 1960 je Gabon postal neodvisna država.

Leta 1987 je Rudolf Hess, eden najtesnejših sodelavcev Adolfa Hitlerja, v zaporu naredil samomor. Hessa so po koncu vojne na nürnberškem procesu zaradi načrtovanja in vodenja agresivne vojne, zločinov proti miru, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu obsodili in ga zaprli v berlinsko trdnjavo Spandau. Hess, ki se je imel za Hitlerjevega posvojenca, je dobil dosmrtno ječo. Nekajkrat je poskušal narediti samomor, 17. avgusta leta 1987 mu je to tudi uspelo - obesil se je s kablom svoje svetilke. Star je bil 93 let. Na hitro so ga kremirali in pokopali v neoznačen grob.

1988 je v letalski nesreči umrl pakistanski predsednik in general Muhamad Zia Ul Hak.

Leta 1991 so posmrtne ostanke Friderika II. prenesli iz Hechingena v Potsdam in tako natanko 205 let po smrti izpolnili njegovo oporoko.

Leta 1999 je potres v severozahodni Turčiji zahteval 17.000 žrtev.