10. motorizirani bataljon je ena izmed enot 1. brigade Slovenske vojske. Drugi so še: 20. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije in 670. poveljniško-logistični bataljon. Foto: RTV SLO
10. motorizirani bataljon je ena izmed enot 1. brigade Slovenske vojske. Drugi so še: 20. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije in 670. poveljniško-logistični bataljon. Foto: RTV SLO
Slovenska vojska
Enote 1. BRSV-ja že od leta 1995 sodelujejo na mednarodnih vajah in v mednarodnih mirovnih operacijah. Foto: RTV SLO
Slovenska vojska
Simbol 1. BRSV-ja je ščit, moto pripadnikov pa je Mi smo prvi. Foto: RTV SLO
Ameriška zastava
Francija je bila prva država, ki je priznala ZDA. Foto: EPA
Napoleon Bonaparte
17. decembra 1807 je uvedel gospodarsko zaporo Anglije.
Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios
Bolivar je umrl zaradi jetike.
William Thompson Kelvin
Kelvin je objavil več kot tristo del z različnih področij fizike.
Krogi, ki naj bi jih naredili neznani leteči predmeti
Leta 1969 je ameriško letalstvo objavilo, da ni dokazov o NLP-jih. Foto: EPA
Mohamed Al Fajed
Al Fajed je lastnik Harrodsa, v katerem je leta 1983 eksplodirala bomba. Foto: EPA

Oblikovala pa se je iz 1. specialne brigade MORiS, katere prvi slavnostni postroj je bil 17. decembra 1990 v Kočevski Reki. 1. brigada, ki je osrednja brigada SV-ja, je del kopenske vojske in sodi v kopensko enoto.

Njena vloga je pehotno bojevanje, zagotavlja pa pripravljene sile za zaščito ali podporo nacionalnih interesov v miru in kriznih razmerah, v strateškem oziroma regionalnem okolju ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah. Poleg tega posreduje in bojno deluje na nacionalnem ozemlju, samostojno ali v podpori glavnih obrambnih sil SV-ja. Zunaj ozemlja Republike Slovenije pa je njena naloga ohranjanje miru, poleg tega pa izvaja tudi humanitarne naloge in izpolnjuje druge mednarodne vojaške obveznosti države.

1. brigada je poleg 72. brigade, Poveljstva za podporo, 15. helikopterskega bataljona, 9. bataljona zračne obrambe, 11. bataljona za zveze, 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, 430. mornariškega diviziona in Obveščevalno-izvidniškega bataljona sestavni del Poveljstva sil SV-ja. 1. brigado sestavljajo 10. motorizirani bataljon, 20. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije in 670. poveljniško-logistični bataljon, brigadi, ki ima svoj štab v vojašnici Franca Rozmana - Staneta pa trenutno poveljuje polkovnik Anton Tunja.

Vsem enotam v sestavi so skupni profesionalizacija, višje stanje mirnodobne pripravljenosti, sodelovanje v mednarodnih operacijah v podporo miru, uveljavljanje standardov Nata ter novi pristopi in zahteve pri usposabljanju, katerega težišče je na bojnem delovanju in je usmerjeno v zagotovitev usposobljenosti za izvajanje bistvenih nalog enote.

Pripadniki brigade sodelujejo na mednarodnih vojaških vajah od leta 1995, sodelovali pa so na vajah: Cooperative Nugeet 1995, 1997 v ZDA, Esperia 1997, 1999, 2001 v Italiji, Strong Resolve 1998 v Španiji in 2002 na Poljskem, Cooperative Adventure Exchange 1998 v Sloveniji, Cooperative Key 2002 v Franciji, Flying Arow 2002 v Italiji, Clever Ferret 2002 v Italiji in 2003 na Madžarskem ter Cooperative Associate 2003 v Bolgariji. Poleg tega so njeni pripadniki sodelovali v mirovnih operacijah v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Albaniji, na Cipru in Bližnjem vzhodu.

Moto 1. brigade je Mi smo prvi. Simbol brigade je ščit, ki ga po diagonali deli odebeljena puščica. Ta simbolizira neuklonljivost, udarnost in sposobnost za hiter odziv. Barve v ščitu simbolizirajo pripadnost Sloveniji. Oznaka kokarde v spodnji tretjini označuje pripadnost 1. brigadi. Znak kokarde izhaja iz simbola grenadirskih enot - topovske krogle s plamenico eksplozije. Topovsko kroglo je zamenjal globus, ki simbolizira skupno značilnost enot v sestavi sil - mednarodno vojaško sodelovanje. Povezava s keltskim simbolom sonca, ki ga globus oklepa v obliki obroča, ponazarja sodelovanje pri zagotavljanju svetovnega miru in varnosti. Plamenico eksplozije zamenjuje "krivček", splet štirih peres iz repa ruševca, ki so ga nekoč slovenski fantje nosili za klobukom oziroma vojaško kapo. Splet v vencu je iz listov zimzelena, ki je bil simbol slovenskih kmečkih uporov in nacionalnega gibanja.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 283 je bil za papeža izvoljen sveti Kaj.

Leta 384 je bil za papeža izvoljen sveti Siricij.

Leta 1187 je umrl papež Gregor VIII., s pravim imenom Albert de Mora.

Leta 1538 je papež Pavel III. izobčil angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1586 je na Japonskem začel vladati 107. vladar po vrsti, Go Jozej.

Leta 1663 je umrla kraljica Nzinga, ki je vladala v Ndongu in Matambi.

Leta 1734 se je rodila portugalska kraljica Maria I.

Leta 1777 je Francija kot prva država na svetu priznala Združene države Amerike.

Leta 1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. Odkril je elektrolizo ter pri tem natrij, kalij, kalcij, stroncij, barij in magnezij v elementarni obliki.

Leta 1807 je Napoleon Bonaparte uvedel gospodarsko zaporo Anglije.

Leta 1830 je umrl južnoameriški revolucionar Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios.

Leta 1862 je Ulysses S. Grant izdal splošno odločbo številka 11, s katero je iz ameriških zveznih držav Tennessee, Mississippi in Kentucky pregnal vse Jude.

Leta 1903 sta brata Orville in Willbur Wright prvič poletela z letalom. V zraku sta ostala 12 sekund in na višini treh metrov poletela 36 m.

Leta 1907 je umrl angleški fizik William Thompson Kelvin, ki je objavil več kot 300 del s področja termodinamike, elektrike in električne oscilacije.

Leta 1908 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Willard Frank Libby.

Leta 1909 je umrl belgijski kralj Leopold II.

Leta 1920 se je začela stavka rudarjev Trboveljske premogokopne družbe.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcale na severni obali Bornea.

Leta 1961 so si Indijci prilastili mesto Goa, ki je bilo pod portugalsko upravo.

Leta 1961 je v požaru v cirkusu v brazilskem mestu Niteroi umrlo 323 ljudi.

Leta 1964 je umrl avstrijsko-ameriški fizik Victor Franz Hess, ki je leta 1936 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1967 je utonil avstralski premier Harold Holt.

Leta 1969 je ameriško letalstvo objavilo, da je njihova preiskava o neznanih letečih predmetih pokazala, da ni nobenega dokaza o zunajzemeljskih plovilih.

Leta 1971 se je s kapitulacijo pakistanske vojske v vzhodnem Pakistanu končala dveletna indijsko-pakistanska vojna.

Leta 1973 je ameriško združenje psihiatrov umaknilo homoseksualnost s seznama duševnih bolezni.

Leta 1973 so arabski teroristi ugrabili ameriško letalo in ubili 31 ljudi.

Leta 1981 so Rdeče brigade v Veroni ugrabile ameriškega vojaškega poveljnika Jamesa Dozierja.

Leta 1983 je v londonski veleblagovnici Harrods eksplodirala podtaknjena bomba. Umrlo je pet ljudi.

Leta 1989 so v Braziliji prvič po 25 letih potekale svobodne volitve.

Leta 1997 je ukrajinsko letalo yakovlev 42 strmoglavilo v gorah v bližini grškega Katerininega. V nesreči je umrlo 70 ljudi.