Nasledil ga je njegov sin Joseph Kabila. Predsednik države je postal maja 1997, ko je bil izveden državni udar, s katerim so odstranili Mobutuja Seseja Seko. Kabila se je rodil 27. novembra 1939 v plemenu Luba v Likasiju, provinca Katanga, v tedanjem Belgijskem Kongu.

V Franciji je študiral politično filozofijo, obiskoval pa je tudi univerzo v tanzanijskem Dar-es-Salaamu. Ko se je Kongo leta 1960 osamosvojil, je bil Kabila vodja stranke, ki je bila blizu Patricu Lumumbi. Po nekaj mesecih Lumumbovega predsednikovanja je Mobutu izvedel državni udar, zato je moral Kabila pobegniti. Zatekel seje v džunglo v vzhodnem Zairu.

Leta 1967 je Kabila osnoval Ljudsko revolucionarno stranko, ki ji je pomagala Kitajska. Stranka je s pomočjo Kitajske ustanovila secesionistično marksistično državo v provinci Južni Kivu, zahodno od jezera Tanganjika. Država je propadla leta 1988, Kabila pa je bil razglašen za mrtvega. Med žive se je vrnil leta 1996, ko je vodil Tutsije proti vojski Hutujcev. S tem se je začela prva državljanska vojna v Kongu.

S pomočjo vlad Burundija, Ugande in Ruande je Kabila s svojo vojsko začel popoln upor proti vladavini Mobutuja. Do sredine leta 1997 je Kabili uspelo doseči mirovne pogovore, ki pa so propadli, zato je moral Mobutu pobegniti iz države. 20. maja je Kabila vstopil v Kinšaso in se razglasil za predsednika. Do leta 1998 sta se nekdanji zaveznici Uganda in Ruanda obrnili proti Kabili, kar je povzročilo nove upore v državi. Kabila pa je našel nove zaveznice v Zimbabveju, Namibiji in Angoli. Nove zaveznice so mu pomagale obdržati položaje na jugu in zahodu države, zato so se julija 1999 lahko znova začeli mirovni pogovori, ki so nazadnje prinesli umik tujih vojsk z območja Konga.

Upori v državi so se nadaljevali in nazadnje je eden od sodelavcev, Rashidi Kasereka, smrtno ranil Kabilo. Predsednika so prepeljali na zdravljenje v Zimbabve, kjer je 18. januarja umrl. Njegovo truplo so 26. januarja prepeljali nazaj v domovino, kjer so ga pokopali. Preiskava umora je privedla 135 ljudi pred posebno vojaško sodišče.

Kabilov bratranec polkovnik Eddy Kapend in 25 drugih je bilo januarja 2003 obsojenih na smrt. 64 obsojencev je bilo obsojenih na od šestmesečne zaporne kazni do dosmrtne ječe. 45 obtoženih so oprostili.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 395 je umrl rimski cesar in vojskovodja Teodozij I. Veliki.

Leta 1369 je bil umorjen ciprski kralj Peter I.

Leta 1468 je umrl albanski vojskovodja in narodni junak Skenderbeg, ki je združil celotno Albanijo. Ko je bil star osem let, ga je moral oče dati sultanu Mehmedu I. za talca, kjer se je poislamil. Po dolgi vojni proti Turkom, ki jo je vodil Janos Hunyadi, je iz Carigrada pobegnil in se vrnil v Albanijo, kjer je začel odpor proti Turkom.

Leta 1504 se je rodil papež Pij V., s pravim imenom Antonio Ghislieri. Za papeža je bil izvoljen leta 1566. Umrl je leta 1572.

Leta 1706 se je v Bostonu rodil ameriški fizik, pisatelj in politik Benjamin Franklin. Kot fizik je pojasnil, da je blisk električni pojav. Izdelal je tudi prvi strelovod in kondenzator. Ameriški državnik in pisatelj, sicer zastopnik razsvetljenstva, se je boril za neodvisnost Združenih držav proti Angliji.

Leta 1771 sta bila aretirana Johann Friedrich Struensee in danska kraljica Caroline Matilda. Njega so usmrtili, kraljico pa so izgnali iz države.

Leta 1773 je James Cook prekoračil južni polarni krog.

Leta 1811 se je rodil vladar ZDA in zaščitnik Mehike Joshua A. Norton.

Leta 1819 je Simón Bolívar razglasil Republiko Kolumbijo.

Leta 1852 je Velika Britanija priznala neodvisnost kolonij Burov v Južnoafriški republiki.

Leta 1863 se je rodil britanski premier David Lloyd George.

Leta 1874 sta umrla siamska dvojčka Čang in Eng Bunker. Po njiju se imenujejo siamski dvojčki.

Leta 1893 so Američani v Kraljevini Havaji strmoglavili zadnjo havajsko kraljico Liliuokalani.

Leta 1893 je umrl 19. predsednik ZDA Rutherford B. Hayes.

Leta 1899 se je v družini italijanskih priseljencev v New Yorku rodil Al Capone.

Že zelo zgodaj si je prislužil vzdevek Brazgotinec. V Chicagu se je pridružil mafijskemu gangsterju Johnnyju Torriu, s katerim sta postala najmočnejša voditelja chicaškega podzemlja. Al Capone se je spretno izogibal atentatom in policiji, ki ga zaradi pomanjkanja dokazov ni mogla spraviti v ječo, na koncu pa so ga za zapahe spravili zaradi utaje davkov.

Leta 1911 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec George Joseph Stigler.

Leta 1912 je Robert Falcon Scott en mesec potem, ko je Roald Amundsen dosegel Južni tečaj, dosegel najjužnejšo točko Zemlje.

Leta 1917 so ZDA plačale 25 milijonov dolarjev Danski, ki je Ameriki prodala Deviške otoke.

Leta 1922 se je rodil mehiški predsednik Luis Echeverría Álvarez.

Leta 1929 se je v stripu prvič pojavil lik Popaja, ki ga je narisala Elzie Crisler Segar.

Leta 1943 se je rodil haitski predsednik René Préval.

Leta 1945 so se začeli nacisti umikati iz koncentracijskega taborišča Auschwitz.

Leta 1946 je Varnostni svet OZN-a prvič zasedal.

Leta 1948 se je rodil islandski premier Davíd Oddsson.

Leta 1950 je enajst tatov iz oklepnega vozila v Bostonu ukradlo več kot dva milijona dolarjev.

Leta 1966 je nad Palomaresom v Španiji trčil ameriški bombnik s preskrbovalnim letalom in se zrušil. V njem so bile štiri jedrske bombe, kar je vlada ZDA priznala šele 2. marca. V iskalni akciji je sodelovalo 2.000 vojakov, 20 vojnih ladij, 3 podmornice, 7 helikopterjev in 20 ljudi žab. Zadnjo bombo so našli šele aprila, bila pa je 1.000-krat močnejša od tiste, ki so jo odvrgli na Hirošimo.

Leta 1973 je Ferdinand Marcos postal dosmrtni predsednik Filipinov.

Leta 1977 je bil v ZDA zapornik Gary Gilmore kot prvi človek po desetletni prepovedi izvajanja smrtnih kazni usmrčen.

Leta 1979 se je na plebiscitu 70 odstotkov prebivalcev Grenlandije odločilo za notranjo samoupravo. Danski parlament je 16. februarja sprejel zakon, ki je to omogočil.

Leta 1982 so v ZDA v več mestih izmerili najnižje temperature v zadnjih sto letih.

Leta 1985 je British Telecom objavil, da bo umaknil vse rdeče telefonske govorilnice.

Leta 1991 je minilo 12 let od začetka zalivske vojne, v kateri so zavezniki, med njimi so bile tudi arabske države pod vodstvom ZDA, dosegli umik iraških sil iz Kuvajta.

Leta 1991 je umrl norveški kralj Olaf V. Kralj je postal njegov sin Harald V.

Leta 1994 je kalifornijsko mesto Northridge stresel potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici.

Leta 1995 je japonski mesti Osako in Kobe prizadel hud potres, ki je zahteval več kot 6.000 žrtev. Potres je imel moč 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici.

Leta 1996 je Češka zaprosila za članstvo v Evropski uniji.

Leta 1998 je Paula Jones obtožila ameriškega predsednika Billa Clintona spolnega nadlegovanja.

Leta 2002 je v Kongu izbruhnil vulkan Nyiragongo. Preseliti se je moralo več kot 400.000 ljudi.

Leta 2005 je umrl kitajski premier Džao Zijang.