Sprva se je šolal na zasebni šoli in nato še na kolidžu Tettenhall v Straffordshireu. Po končanem študiju se je vpisal na kolidž Owens in nato leta 1882 še na univerzo v rodnem Manchestru. Diplomiral je leta 1885, leto kasneje pa je prejel Daltonovo štipendijo za kemijo in je eno leto preživel pri Ottu Fischerju v Erlangnu.

Nato se je vrnil v Manchester, kjer je na univerzi predaval vse do leta 1897, ko so ga imenovali na mesto kemika na novo ustanovljenem Britanskem inštitutu za preventivno medicino, ki se je kasneje preimenoval v Inštitut Lister. Leta 1907 so ga imenovali za vodjo biokemijskega oddelka. Na tem položaju je bil vse do svoje upokojitve leta 1930. Svoje raziskovalno delo na oddelku je nadaljeval tudi po upokojitvi.

Leta 1929 si je delil Nobelovo nagrado s Hansom Karlom Augustom Simonom von Euler-Chelpinom zaradi njunih raziskav na področju sladkorja in encimov pri fermentaciji. Raziskoval je tudi delovanje svetlobe pri mešanicah ogljikovega dioksida in klorida, pa tudi kemijsko delovanje pri bakterijah in alkoholnemu vrenju.

Preučeval je razpad glukoze in kemijske reakcije, povezane s kvasom. Napisal je več razprav o delovanju vitaminov. Leta 1926 je postal vitez, prejel pa je tudi več častnih doktoratov. Harden je bil poročen, a ni imel otrok. Njegova žena je umrla leta 1928, on pa je umrl 12 let kasneje na svojem domu v Bourne Endu v Buckinghamshiru.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 2 pr. n. št. so Babilonci opazovali konjunkcijo Venere in Jupitra., po mnenju nekaterih astronomov naj bi to bila tista "modra zvezda" iz Matejevega evangelija, ki je spodbudila tri modrece (svete tri kralje) k odhodu v Betlehem.

Leta 656 so v Medini ubili kalifa Uthmana ibn Affana, utemeljitelja uradne različice Korana.

Leta 1239 je angleški kralj Edward I. izgnal Jude iz Anglije.

Leta 1397 je danska kraljica Margerita I. pod svojo krono združila Dansko, Švedsko in Norveško v Kalmarsko unijo.

Leta 1497 se začne bitka v Deptford Bridgu med uporniki iz Cornwalla in silami Henrika VII.

Leta 1703 se je rodil Anglež John B. Wesley, soustanovitelj metodistične cerkve.

Leta 1714 se je rodil francoski astronom in geograf César-Franšois Cassini de Thury III.

Leta 1714 se je rodil nemški filozof in estetik Alexander Gottlieb Baumgarten. V njegovem pojmovanju je estetika veda o občutnem spoznanju, nižja stopnja spoznavne teorije. Estetika je zanj zmožnost razuma, da primerja. Zanj je estetika neodvisna veda. Gottlieb Baugarten je umrl 26. maja 1762.

Leta 1742 se je rodil ameriški odvetnik William Hooper, eden od sopodpisnikov Deklaracije o neodvisnosti.

Leta 1775 se je začela ena od večjih bitk v ameriški revoluciji – bitka pri Bunker Hillu.

Leta 1776 je ameriška vojska prenehala z napadi na Québec.

Leta 1832 se je rodil angleški fizik in kemik sir William Crookes. Raziskoval je na področju spektroskopije. Leta 1861 je odkril do tedaj neznan kemijski element s svetlo zeleno emisijsko spektralno črto. Element je poimenoval talij po grški besedi thallos - zelena mladika ali zelena veja. Pri svojem raziskovanju prevajanja elektrike v plinih pri nizkih tlakih je odkril, da z zmanjšanjem tlaka, negativna elektroda oddaja žarke - katodne žarke, za katere danes vemo, da so tok prostih elektronov, ki jih poznamo iz zaslonskih naprav. Med prvimi znanstveniki je raziskoval stanje snovi, kar danes imenujemo plazma.

Leta 1856 je ameriška Republikanska stranka v Philadelphii izvedla prvo konvencijo.

Leta 1876 so Indijanci plemena Oglala Sjuks pod poveljstvom poglavarja Crazy Horsea (Norega konja) premagali čete Georga Crooka.

Leta 1897 je v Wörishofnu na Bavarskem umrl nemški duhovnik in vodni terapevt Sebastian Kneipp. Kneipp se je rodil 17. maja 1821 v Stephansriedu.

Leta 1885 je na francoski ladji Isere v New York prispel Kip svobode.

Leta 1903 se je Roald Amundsen odpravil na pot po Severozahodnem prehodu.

Leta 1940 je Henri Pétain sporočil, da se pogaja za premirje z Nemčijo.

Leta 1940 so vojaki Rdeče armade zasedli Estonijo, Latvijo in Litvo, ki so tako postale sovjetske republike. Po zasedbi so Sovjeti v Sibirijo izgnali okoli 100.000 Estoncev, Latvijcev in Litvancev.

Leta 1944 se je Islandija po odločitvi prebivalcev na plebiscitu iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko.

Leta 1947 je Burma postala neodvisna država.

Leta 1953 se je v Vzhodnem Berlinu začela stavka delavcev za demokracijo in boljše življenjske razmere.

Leta 1967 je Kitajska preizkusila svojo prvo vodikovo bombo.

Leta 1972 se je začela afera Watergate. Do afere je prišlo, ko je peterica moških poskušala vlomiti v zgradbo sedeža Demokratske stranke v washingtonskem predelu Watergate in namestiti prisluškovalne naprave.

Leta 1982 je umrl italijanski "božji" bankir Robeto Calvi.

Leta 1991 je vojska Sovjetske zveze zapustila Madžarsko.

Leta 1994 je policija zasledovala O. J. Simpsona, kar si je preko televizijskih zaslonov ogledalo več milijonov ljudi. Pregon se je končal s Simpsonovo aretacijo.

Leta 2002 so avstralski znanstveniki objavili, da so teleportirali laserski žarek. To so dosegli tako, da so ga razcepili in na drugi lokaciji ponovno združili.