Maxima je žena nizozemskega prestolonaslednika in najstarejšega sina kraljice Beatrix Willema-Alexandra. Princesin oče je Jorge Horacio Zorreguieta Stefanini, njena mati pa je Jorgejeva druga žena Maria del Carmen Cerruti Carricart.

Maxima je pred poroko delala v investicijskem bančništvu, diplomirala pa je iz ekonomije na Universidad Católica Argentina leta 1995. Po koncu študija je delala za različna podjetja v Argentini, New Yorku in Evropi.

Maxima in Willem-Alexander sta se srečala v španski Sevilli, na t. i. ferias - zelo popularen dogodek, ki se zgodi vsako leto. Na tem dogodku se letno sreča veliko ljudi iz različnih držav, ki se oblečejo v tipične andaluzijske kostume. Princ se je Maximi predstavil samo kot Alexander, tako da ni vedela, da je princ. Menila je, da se šali, ko ji je razkril svojo identiteto. Dogovorila sta se, da se bosta sešla v New Yorku dva tedna kasneje. Tedaj je Maxima delala za Deutsche Bank.

Novica o prinčevem dekletu je povzročila kar nekaj hude krvi med Nizozemci, še več pa kasneje, ko je par objavil, da se bo poročil. Nazadnje je poroko nizozemski parlament le odobril, to pa je bilo tudi potrebno, če naj bi Willem-Alexander ostal dedič in naslednik prestola. Princesin oče se poroke ni udeležil.

Maxima je postala nizozemska državljanka 17. maja 2001, kar je znova izzvalo konflikt med državljani, saj je bila to nenavadna poteza države, da bi nevesti, ki nima državljanstva, tega dodelila pred poroko. Na Nizozemskem pa je nujno, da je bodoča princesa državljanka Nizozemske.

Par je predtem 30. marca objavil zaroko, poročil pa se je 2. februarja 2002. Civilna poroka je bila v Beurs van Berlageu, cerkveni obred pa v Nieuwe Kerku. Po poroki je princesa postala najbolj priljubljena članica kraljeve družine.

Prvi otrok se je paru rodil 7. decembra 2003 v Haagu. Deklico so poimenovali Catharina-Amalia Beatrix Carmen Victoria in je druga v vrsti za prestol. Druga hčerka Alexia Juliana Marcela Laurentien se je rodila 26. junija 2005 v Haagu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1590 je bila Anne Danska okronana za škotsko kraljico.

Leta 1630 je Niccolo Zucchi s svojim daljnogledom opazoval pege na Jupitru.

Leta 1642 je Paul Chomedey de Maisonneuve ustanovil naselbino Ville-Marie, današnji Montréal.

Leta 1673 sta Louis Joliet in Jacques Marquette začela raziskovati Misisipi.

Leta 1727 je umrla ruska carica Katarina I.

Leta 1749 se je rodil angleški zdravnik Edward Jenner, ki je začel poskusno cepiti proti črnim kozam.

Leta 1772 je bila ustanovljena newyorška borza.

Leta 1814 so Monaku začeli vladati Avstrijci namesto Francozi.

Leta 1814 je bila sprejeta norveška ustava, ustavna skupščina pa je danskega prestolonaslednika Christiana Frederika izvolila za kralja.

Leta 1821 se je rodil sloviti župnik Sebastian Kneipp, ki je večji del svojega življenja posvetil preverjanju naravnih zdravilnih metod. Po njem se imenuje tudi izmenično prhanje z mrzlo in s toplo vodo.

Leta 1869 je bil v Vižmarjih pri Ljubljani že sedmi, največji slovenski tabor. V ospredju zborovanja je bila zahteva po združeni Sloveniji.

Leta 1886 se je rodil španski kralj Alfonso XIII.

Leta 1890 je v Ljubljani začel delovati vodovod.

Leta 1897 se je rodil norveški kemik in Nobelov nagrajenec Odd Hassel.

Leta 1900 se je rodil iranski verski voditelj in ajatola Ruhola Musavi Homeini.

Leta 1933 sta Vidkun Quisling in Johan Bernhard Hjort ustanovila Nasjonal Samling – nacionalno socialistično stranko Norveške.

Leta 1940 so Nemci zavzeli Bruselj.

Leta 1943 je ameriška vojska začela sodelovati z univerzo Pensilvanija, šolo Moore, da bi ta razvila računalnik ENIAC.

Leta 1950 se je rodil slovenski predsednik Janez Drnovšek.

Leta 1969 se je rusko plovilo Venera 6 začelo spuščati v Venerino atmosfero. Preden je plovilo uničil pritisk, je na Zemljo poslalo podatke o atmosferi.

Leta 1970 je norveški raziskovalec Thore Heyerdal skupaj še s šestimi tovariši izplul iz maroškega pristanišča Safi proti Ameriki na ladjici Raa 2, narejeni iz papirusa. S svojim podvigom je hotel dokazati, da so Egipčani že pred 5.000 leti s podobnimi ladjami pripluli v Ameriko.

Leta 1974 je bilo v Dublinu in Monaghanu v terorističnih napadih ubitih 33 ljudi.

Leta 1980 je general Čun Du Hvan iz Južne Koreje razglasil vojno stanje v državi, da bi na ta način preprečil demonstracije študentov.

Leta 1983 so se Libanon, Izrael in ZDA strinjal in podpisali sporazum o tem, da se bo Izrael umaknil iz Libanona.

Leta 1987 je USS Stark (FFG-31) zadel izstrelek iz iraškega Miragea. Umrlo je 37 članov posadke, 21 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1987 je umrl švedski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gunnar Myrdal.

Leta 1995 je bil po 18-letnem županovanju mesta Pariz Jacques Chirac izvoljen za predsednika države.

Leta 1996 je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo.

Leta 1999 je bil Ehud Barak izvoljen za izraelskega premierja.