Bila je tretja hčerka švedskega princa Carla, vojvode Westrogothijskega, in njegove žene, danske princese Ingeborg.

4. novembra 1926 se je poročila z belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom, ki je po smrti očeta Alberta I. leta 1934 prevzel oblast in vladal kot kralj Leopold I. V zakonu so se jima rodili trije otroci: princesa Joséphine-Charlotte (1927-2005), pozneje luksemburška nadvojvodinja, belgijski kralj Baudouin I. (1930-1993) in belgijski kralj Albert II. (1934-).

Švedska kraljeva družina je bila dostopnejša kot tiste v Zahodni Evropi in tudi Astrid se je trudila, da bi živela čim bolj normalno, zaradi česar jo je belgijska elita velikokrat kritizirala, navadni ljudje pa so jo oboževali prav zaradi prijaznosti in odprtosti. Zaradi tega in svoje prezgodnje smrti je postala najbolj priljubljena kraljica v zgodovini Belgije.

29. avgusta 1935 sta se z možem vozila po ozkih poti proti vili v švicarskem mestu Küssnacht am Rigi, ko je Leopold izgubil oblast nad avtomobilom in zgrmel v prepad. V nesreči je kraljica umrla. Pokopali so jo nekaj dni pozneje v kraljevi grobnici v cerkvi Naše goste v belgijskem Laeknu.

Leta 284 je Dioklecijan postal rimski cesar.

Leta 375 je umrl rimski cesar Valentinian.

Leta 641 je umrl japonski vladar Džomei.

Leta 1476 je bil v boju s Turki ubit romunski knez Vlad Tepeš, znan kot Drakula. Knez Drakula, doma iz Transilvanije, je slovel po grozodejstvih, sicer pa je pogost literarni in filmski lik kot vampirski grof. Njegovo ime se je prvič pojavilo v romanu Drakula iz leta 1897, prvi film, ki so ga posneli na to temo, pa je Nosferatu, simfonija groze.

Leta 1558 je umrla angleška kraljica Mary I.

Leta 1558 je angleški prestol zasedla Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in Ane Boleyn. V njenem času je Anglija doživela velik gospodarski in duhovni razvoj.

Leta 1592 je umrl švedski kralj Janez III.

Leta 1603 so angleškemu raziskovalcu, dvorjanu in pisatelju siru Walterju Raleighu sodili zaradi izdaje.

Leta 1685 se je rodil francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom in raziskovalec Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye.

Leta 1755 se je rodil francoski kralj Ludvik XVIII.

Leta 1776 se je rodil nemški zgodovinar in pedagog Friedrich Christoph Schlosser.

Leta 1796 so v bitki pri Arcoli francoske čete premagale Italijane in Avstrijce.

Leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska carica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika.

Leta 1800 je na Kapitolu potekala prva seja ameriškega kongresa.

Leta 1858 je umrl predstavnik utopičnega socializma, angleški podjetnik Robert Owen, ki velja za začetnika nove delavske zakonodaje.

Leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Bombajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

Leta 1887 se je v Londonu rodil zmagovalec bitke pri El Alameinu, maršal Bernard Law Montgomery. Otroštvo je preživel na Tasmaniji, v Londonu pa je študiral na vojaški akademiji. Po izbruhu druge svetovne vojne je poveljeval tretji britanski diviziji, leta 1942 je prevzel osmo britansko armado, ki se je borila v Severni Afriki, svojim vojakom je načeloval pri napredovanju v Sicilijo, ko se je moral vrniti v Veliko Britanijo. Med izkrcanjem v Normandije je poveljeval pod Eisenhowerjem vsem kopenskim silam, 4. maja je pri Luneburgu sprejel kapitulacijo nemških armad v severozahodni Evropi. Umrl je leta 1976.

Leta 1902 se je rodil madžarsko-ameriški fizik in matematik Eugene Paul Wigner, ki je leta 1963 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1995.

Leta 1903 se je ruska socialnodemokratska delavska stranka razdelila na dve skupini – boljševike in manjševike.

Leta 1905 se je rodila belgijska kraljica Astrid.

Leta 1906 se je rodil japonski proizvajalec avtomobilov Soichiro Honda.

Leta 1922 je nekdanji turški sultan Mehmed VI. odšel v izgnanstvo v Italijo.

Leta 1941 je ameriški veleposlanik na Japonskem Joseph Grew poslal brzojavko na notranje ministrstvo ZDA, da bodo Japonci kmalu napadli havajsko pristanišče Pearl Harbor. Njegovo sporočilo so ignorirali.

Leta 1943 je bila v Gravini v južni Italiji predvsem iz vrst slovenskih rodoljubov ustanovljena prva čezmorska brigada, ki je sodelovala v NOV.

Leta 1969 so se v Helsinkih začeli pogovori SALT 1 med ZDA in Sovjetsko zvezo. Cilj pogovorov je bil zmanjšanje števila strateškega orožja na obeh straneh.

Leta 1970 je ruska sonda Lunokhod 1 pristala v Mare Imbrium (Morje dežja) na Luni.

Leta 1970 je Douglas Engelbart prejel patent za računalniško miško.

Leta 1972 se je v rodno Argentino po 17 letih zmagoslavno vrnil iz izgnanstva Juan Peron. Predsednik Argentine je bil od 1946 do 1955 in od 1973 do 1974.

Leta 1973 se je v Atenah začela študentska vstaja proti vojaškemu režimu v državi.

Leta 1985 je izšla prva izdaja časopisa Phrack, posvečenega računalniškim temem. Časopis še vedno izhaja.

Leta 1989 se je na Češkoslovaškem začela žametna revolucija, ki je odpihnila komunistični režim v državi.

Leta 1990 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Robert Hofstadter.

Leta 1990 je Fugendake, del vulkanskega kompleksa gore Unzen v prefekturi Nagasaki, znova postal aktiven in izbruhnil.

Leta 1997 je šest muslimanskih skrajnežev v Luksorju, Egipt, pri templju Hapčesut ubilo 62 ljudi. Policija je kasneje ubila napadalce.

Leta 2000 je plaz v Logu pod Mangartom zasul sedem ljudi in povzročil za več milijonov tolarjev škode.

Leta 2000 so Alberta Fujimorija umaknili iz predsedniškega mesta v Peruju.

Leta 2000 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Louis Eugene Félix Néel.

Leta 2003 je Arnold Schwarzenegger prisegel kot guverner Kalifornije.