Že v času življenja si je pridobil veliko časti, spoštovanja in veljave. Njemu v čast so imenovali na novo odkriti element z zaporedno številko 99 einsteinium. Zanimala ga je predvsem matematika, zato pri drugih predmetih v šoli ni bil nič kaj uspešen. Po univerzi, ki jo je, kot pravijo, naredil le zaradi dobrih prijateljevih zapiskov, je želel postati učitelj. Leta 1901 se je zaposlil kot nižji uradnik na patentnem uradu v Bernu. Njegovo najuspešnejše leto je bilo 1905, ko je v znani fizikalni reviji objavil kar pet pomembnih člankov, v katerih je pojasnil tri pomembna vprašanja, ki so vplivala na razvoj sodobne fizike. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Leta 1930 je odšel v Ameriko na univerzo Princeton in čez deset let postal ameriški državljan. Ko so leta 1939 odkrili cepitev uranovih jeder, so zaradi bojazni, da takega orožja ne bi najprej dobil Hitler, prepričali Einsteina, da je vplival na Roosevelta, da je začel velikanski projekt raziskav, katerih cilj je bil izdelava atomske bombe.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1025 je bil Bolesłav I. Chrobry okronan za prvega poljskega kralja.

Leta 1480 se je rodila firenška vladarica in hčerka papeža Aleksandra VI. Lucrezia Borgia.

Leta 1518 je bila Bona Sforza okronana za poljsko kraljico.

Leta 1590 se je rodil turški sultan Ahmed I.

Leta 1772 se je rodil angleški klasični ekonomist liberalistične smeri David Ricardo. Umrl je leta 1823.

Leta 1794 je umrl angleški premier Charles Pratt, prvi grof Camdenski.

Leta 1880 je tornado prizadel Marshfield v ameriški zvezni državi Missouri. Umrlo je 99 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot 200.

Leta 1902 se je rodil italijanski premier Giuseppe Pella.

Leta 1905 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino George H. Hitchings.

Leta 1906 je močen potres ob 5.13 porušil velik del San Francisca. Potres je imel moč 7,8 stopnje po Richterju, umrlo pa je 500 ljudi.

Leta 1915 so sestrelili francoskega letalca in vojaškega pilota Rolanda Garrosa. Pristal je na nemški strani bojne linije.

Leta 1940 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Joseph L. Goldstein.

Leta 1941 se je v Ljubljanici, potem ko je Ljubljano zavzela italijanska vojska, utopil Ivan Hribar. Dolgo je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. Župan je bil od leta 1896 do 1910. V času njegovega županovanja je Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgrajen je bil tudi Zmajski most. Spodbujal je razvoj šolstva in uvedbo slovenščine kot učnega jezika pri nekaterih predmetih v gimnaziji. Zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze in združitev vseh slovenskih pokrajin. Sodeloval je pri ustanovitvi dramskega društva v Ljubljani, bil pa je tudi med ustanovitelji Mestne hranilnice. Dve leti je bil prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Pod psevdonimom Trzinski je prevajal pesmi, pisal pa je tudi politične, kulturne in gospodarske članke.

Leta 1942 so italijanski okupatorji, potem ko so izvedeli za zbor partizanov na Nanosu, ob osmih zjutraj napadli s 600 vojaki in 100 karabinjerji, kar je predstavljalo prvi večji boj na Primorskem.

Leta 1942 se je Laval vrnil v Vichy ter postal ministrski predsednik, zunanji minister in notranji minister.

Leta 1945 je več kot tisoč bombnikov napadlo majhen nemški otok Heligoland. Na otoku so porušili popolnoma vse.

Leta 1946 je bilo formalno razpuščeno Društvo narodov.

Leta 1949 Po razveljavitvi angleško-irskega dogovora iz leta 1921 je severni del otoka ostal v Združenem kraljestvu, preostalih 26 grofij pa je dobilo status dominiona kot svobodna država Irska, ki se je leta 1949 preimenovala v Republiko Irsko.

Leta 1954 je egiptovski častnik in politik Gamal Abdel Naser postal premier in vojaški vodja Egipta. S “skupino svobodnih častnikov” je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti, nato pa predsednik republike. Naser je bil tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih držav.

Leta 1974 so italijanskega državnega tožilca ugrabile Rdeče brigade. 1976 je umrl nizozemski biokemik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Henrik Dam.

Leta 1980 so britansko kolonijo Rodezijo razglasili za neodvisno državo Zimbabve. Mednarodna javnost je prisilila premiera Iana Smitha, da je črnski večini dovolil zmernejšo stranko Združeni afriški nacionalni svet, leta 1979 pa so s pogajanji dosegli večrasne volitve in novo vlado. Evropejci so obdržali pravico veta pri ustavnih vprašanjih, Domovinska fronta pa je povečala pritisk. Pogajanja so se nadaljevala v Londonu, zasnovali so novo ustavo, ki je utrla pot volitvam leta 1980, na katerih je zmagal Robert Mugabe in postal prvi predsednik neodvisnega Zimbabveja.

Leta 1983 so samomorilci izvedli napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu. V napadu je bilo mesto skoraj v celoti porušeno, umrlo pa je 63 ljudi, med njimi tudi napadalci.

Leta 1996 je izraelsko obstreljevanje Kane zahtevalo skupno 106 smrtnih žrtev, ki so bili večinoma civilisti.

Leta 1999 je v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachusetts umrl ameriški matematik in filozof italijanskega rodu Giancarlo Rota.

Leta 2002 so odkrili nov red insektov Mantophasmatodea.

Leta 2004 je umrl prvi premier Fidžija in kasneje tudi predsednik te otoške države Ratu Sir Kamisese Mara.