Mandela je bil eden vodilnih borcev proti apartheidu v Južni Afriki. Sprva si je prizadeval za zagotovitev rasne enakopravnosti v Južnoafriški republiki po mirni poti.
S svojim gverilskim delovanjem in sabotažami si je prislužil ugled herojskega borca za svobodo. Mladost je preživel v plemenu Thembu, v 50. letih je postal aktivist Afriškega narodnega kongresa (ANC), katerega soustanovitelj je bil. ANC se je zavzemal za enake pravice vseh državljanov ne glede na raso, organizacijo pa so prepovedali leta 1960.
Leta 1962 so ga na insceniranem procesu zaradi delovanja v oboroženem krilu ANC-ja zaprli, kazen pa so podaljšali v doživljenjsko 12. junija 1964, ko so ga skupaj s še sedmimi voditelji osvobodilnega gibanja proti rasističnemu režimu v Južni Afriki znova obsodili.
Ko so ga zaprli, je postal simbol boja za enakopravnost večinskega črnskega prebivalstva v Južni Afriki, pri čemer mu je veliko pomagala tudi tedanja žena Winnie Mandela. Po več kot 27 letih ga je v začetku februarja 1990 zaradi pritiska iz tujine in organizacije Afriški narodni kongres tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk izpustil.
Mandela je bil soustanovitelj osvobodilne organizacije Afriški kongres. Leta 1993 je skupaj z de Klerkom prejel Nobelovo nagrado za mir. Maja 1994 je bil izvoljen za predsednika države. Po izteku mandata leta 1999 je ostal dejaven v svojih prizadevanjih za mir po svetu in v boju proti kugi 20. stoletja - aidsu.
Nelsona Mandelo v njegovi domovini imenujejo tudi Madiba, kar je častni naziv za starejše moške člane njegovega klana, a je v Južni Afriki postal sinonim zanj.
Leta 64 je v noči na 19. julij zagorel Rim. Med požarom, ki je pustošil po mestu, je cesar Neron igral na liro in pel, za požig pa obtožil kristjane in povzročil najhujše preganjanje v zgodovini.
Leta 1635 se je rodil angleški fizik in zdravnik Robert Hooke.
Leta 1650 je umrl nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.
Leta 1830 je južnoameriška država Urugvaj dobila prvo ustavo.
Leta 1853 se je rodil nizozemski fizik Hendrik Antoon Lorentz, ki je za svoj dosežek v znanosti leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1863 se je rodil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Leta 1873 je bil Oskar II. v Trondheimu okronan za kralja Norveške.
Leta 1883 se je rodil ruski boljševik in politik Lev Borisovič Kamenjev.
Leta 1887 se je v Fyresdalu rodil Vidkun Abraham Lauritz Jonsson Quisling. Bil je norveški oficir in politik, ki je bil med nemško okupacijo predsednik marionetne vlade. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Vidkuna Quislinga so 24. oktobra 1945 v Oslu ustrelili.
Leta 1890 se je rodil nekdanji avstralski premier Francis Michael Forde.
Leta 1898 sta Pierre in Marie Curie objavila, da sta odkrila polonij.
Leta 1909 se je rodil nekdanji afganistanski predsednik Sardar Mohammed Daoud Khan.
Leta 1918 se je začela ameriško-francoska ofenziva na Aisne-Marne.
Leta 1921 se je rodil ameriški vesoljec in politik John Herschel Glenn mlajši.
Leta 1922 se je rodil ameriški filozof Thomas Samuel Kuhn.
Leta 1937 se je rodil ameriški kemik poljskega rodu Roald Hoffmann, ki je leta 1981 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1942 so Nemci preizkusili letalo messerschmitt me 262.
Leta 1942 so Združene države Amerike napovedale vojno Bolgariji, Madžarski in Romuniji.
Leta 1944 je japonski premier Hideki Todžo odstopil s položaja.
Leta 1947 je ameriški predsednik Harry S. Truman določil, da predsednika države za podpredsednikom nasledita tiskovni predstavnik in predsednik senata.
Leta 1947 se je rodil ameriški medijski mogotec Malcolm Stevenson »Steve« Forbes mlajši.
Leta 1956 so Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki namesto konfrontacije ponuja mir in sporazum. To je bila ena prvih akcij, povezanih z dekolonizacijo, gospodarskimi težavami in prizadevanji za konec vojne v Koreji v prvih letih šestega desetletja. Pojavilo se je razmišljanje o tem, kako trdneje urediti sodelovanje med neuvrščenimi državami vsega sveta. Po Brionih so se na nekoliko širšem srečanju v New Yorku sešli Tito, Naser, Nehru, Sukarno in Nkrumah.
Leta 1963 se je rodil panamski predsednik Martín Torrijos Espino.
Leta 1968 sta se na Havajih sestali ameriška in južnovietnamska delegacija.
Leta 1969 je po zabavi na otoku Chappaquiddick vozilo senatorja Edwarda Kennedyja zdrsnilo z mostu, njegova sopotnica Mary Jo Kopechne se je utopila, senator pa še nadaljnjih 10 ur ni prijavil nesreče.
Leta 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni.
Leta 1984 je James Oliver Huberty v kalifornijskem San Ysidru z rafalom v restavracijo McDonald's ubil 21 ljudi.
Leta 1988 se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani začel znameniti proces proti četverici - Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, tako imenovani proces JBTZ.
Leta 1990 je umrl južnokorejski predsednik Jun Boseon.
Leta 1991 je predsedstvo SFRJ-ja sprejelo sklep o umiku JLA-ja iz Slovenije.
Leta 1994 je eksplozija v Buenos Airesu uničila zgradbo, v kateri je imelo pisarne več judovskih organizacij, pri čemer je umrlo 96 ljudi.
Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.
Leta 1995 je ognjeniški izbruh na karibskem otoku Montserrat prisilil večino prebivalcev k izselitvi.
Leta 1996 je reka Saguenay prestopila bregove in povzročila eno najhujših poplav v Kanadi.
Leta 2001 je iztirjenje vlaka v Baltimoru povzročilo večdnevni požar.
Leta 2001 je umrl italijanski avtomobilski inženir Fabio Taglioni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje