Poročen je z Ruth, s katero ima tri otroke. Po poklicu je sociolog in je na sãopaulski univerzi predaval politične vede in sociologijo.

Med letoma 1982 in 1986 je bil predsednik mednarodne sociološke zveze. Na začetku politične kariere je bil leta 1982 izvoljen za senatorja države São Paulo kot član brazilskega demokratskega gibanja - Movimento Democrático Brasileiro. Štiri leta kasneje so ga znova izvolili za senatorja. Leta 1988 je del stranke PMDB zapustil stranko in ustanovil brazilsko socialdemokratsko stranko, v katero je takoj vstopil tudi Cardoso in jo do oktobra 1992 tudi vodil v senatu. Od oktobra 1992 do maja 1993 je bil Cardoso minister za zunanje zadeve. Od maja 1993 do aprila 1994 je bil minister za finance in je javnosti predstavil svoj načrt za zmanjšanje hiperinflacije Plano Real.

Zaradi uspeha njegovega načrta je bil 3. oktobra 1994 izvoljen za predsednika države. 1. januarja 1995 je zaprisegel na mestu brazilskega predsednika, na njem pa ga je 1. januarja 2003 nadomestil Luiz Inácio Lula da Silva. Še predtem je bil Cardoso ponovno izvoljen za predsednika 4. oktobra 1998, na volitvah pa je prejel 53 odstotkov vseh glasov. Njegov protikandidat je bil njegov naslednik, Lula da Silva, ki je prejel 32 odstotkov vseh glasov. Po koncu drugega mandata se je Cardoso za dobo pet let zaposlil kot profesor na univerzi Brown.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1799 se je v Boltonu rodil angleški astronom William Lassell. Sam je brusil leče in prispeval dragocene izboljšave k tehniki brušenja. Leta 1846 je po mesecu dni odkritja Neptuna odkril njegov 1. satelit Triton. Ime je predlagal Flammarion.

Leta 1848 je Lassell odkril Saturnov 7. satelit, ki so ga pozneje imenovali Hiperion (Hyperion) s 611-milimetrskim Newtonovim zrcalnim daljnogledom na kraljevem observatoriju Greenwich. Leta 1850 je le nekaj dni pozneje od očeta in sina Bonda in W. R. Daviesa odkril Saturnov temnejši šibek polprosojni tretji obroč C.

Leta 1851 je ponovil enega izmed Herschlovih velikih uspehov in na Malti, kamor se je bil preselil, da bi ušel vedno večjemu onesnaževanju ozračja v osrednji Angliji, ki se je tedaj pospešeno industrializirala, odkril še Uranov 1. in 2. satelit. Dva satelita sta bila znana že prej, nova satelita pa je imenoval Ariel in Umbriel.

Leta 1812 je ameriški kongres napovedal vojno Veliki Britaniji.

Leta 1815 so britansko-nizozemske enote pod vodstvom Wellingtona in pruske
sile pod vodstvom Blücherja v bitki pri Waterlooju premagale Napoleona. Po porazu je ta zbežal v Pariz, kjer je odstopil in se skušal vkrcati na ladjo proti Ameriki. Beg se mu ni posrečil, tri mesece kasneje so ga odpeljali na otok Svete Helene.

Leta 1858 je Charles Darwin prejel članek Alfreda Russla Wallacea z zelo podobnimi ugotovitvami o evoluciji, kar ga je prisililo, da objavi svoja odkritja.

Leta 1872 je umrl mehiški državnik Benito Juárez, ki je bil med letoma 1861 in 1863 ter letoma 1867 in 1872 predsednik Mehike.

Leta 1873 je bila sufražetka Susan B. Anthony oglobljena s 100 dolarji kazni, saj se je leta 1872 poskusila udeležiti ameriških predsedniških volitev.

Leta 1881 so Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija ustanovile zvezo treh cesarjev (Dreikaiserbund), s katero je Bismarck poskušal odpraviti nasprotja med nemškima vzhodnima sosedama.

Leta 1901 se je pri Sankt Peterburgu rodila ruska velika kneginja Anastazija Nikolajevna, najmlajša hči zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Po izbruhu boljševiške revolucije so jo skupaj z družino aretirali in odpeljali v Jekaterinburg, julija 1918 pa so pripadniki sovjetske tajne policije vse ubili.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik, kemik in kristalograf Jerome Karle, ki je za svoje delo leta 1985 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1918 se je rodil italijansko-ameriški ekonomist Franco Modigliani, Nobelovec leta 1985.

Leta 1922 je v Amsterdamu umrl nizozemski astronom Jacobus Cornelius Kapteyn.

Leta 1928 je umrl norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen, ki je prvi osvojil južni tečaj. Ponesrečil se je z letalom med reševalno akcijo italijanskega generala Umberta Nobileja, ki je želel doseči severni tečaj z zrakoplovom.

Leta 1928 je Amelia Earhart postala prva ženska, ki je preletela (kot potnica) Atlantski ocean.

Leta 1929 se je rodil nemški filozof in sociolog Jürgen Habermas.

Leta 1935 sta tretji rajh in združeno kraljestvo podpisala pomorski sporazum, po katerem nemška površinska flota ni smela presegati 35 % moči britanske vojne mornarice.

Leta 1937 se je rodil ruski vesoljec Vitalij Mihajlovič Žolobov.

Leta 1940 je Charles de Gaulle v radijskem govoru iz Londona pozval Francoze k odporu proti Nemcem.

Leta 1946 je bila v Italiji razglašena republika. Kralj Umberto II. je zapustil državo in se umaknil v tujino. Zanjo so se Italijani izrekli na referendumu 2. junija, predsednik pa je 28. junija 1946 postal Enrico de Nicola.

Leta 1953 je v strmoglavljenju letala C-129 pri Tokiu umrlo 129 ljudi.

Leta 1954 je Pierre Mendes postal francoski premier.

Leta 1979 sta Leonid Brežnjev in Jimmy Carter na Dunaju podpisala sporazum o omejitvi jedrske oborožitve Salt II.

Leta 1983 je Sally Kristen Ride kot prva Američanka in tretja ženska s plovilom Challenger poletela v vesolje.

Leta 1998 je Argentina Hrvaški izročila 76-letnega Dinka Šakića, kolaboranta v drugi svetovni vojni, ki je deloval v koncentracijskem taborišču Jasenovac, kjer je bilo umorjenih več sto tisoč Judov, Romov, Srbov in Hrvatov.