Rodil se je v naselju Martha Brae v jamajški župniji Trelawny. Kot otrok je obiskoval kolidž St. Simona in to le zato, ker je zmagal na natečaju župnije, ki mu je zato podarila štipendijo.

Leta 1941 se je zaposlil kot del osebja pri časopisu sindikata delavcev, Jamaican Workerju. Politično se je prvič izkazal leta 1943, ko je sir Alexander Bustamante, ustanovitelj jamajške delavske stranke, prevzel uredništvo časopisa in se zavzel za Hugha.

Kmalu se je Shearerjeva kariera začela vzpenjati, tako je leta 1947 dobil štipendijo državne delavske zveze. Kmalu zatem je bil imenovan za otoškega nadzornika Bustamantejevega sindikata, hitro pa je napredoval tudi do podpredsednika sindikata. Leta 1955 je bil izvoljen v spodnji dom parlamenta, mesto je izgubil na volitvah leta 1959.

Od leta 1962 do 1967 je bil član senata, ta čas pa je bil tudi vodja kabineta za tisk zunanjega ministrstva pri OZN-u. Po smrti sira Donalda Sangsterja so ga 11. aprila 1967 izvolili za premierja. V času njegovega vladanja se je začela Jamajka turistično zelo razvijati, dal pa je ustanoviti tudi 50 novih šol. Na volitvah 1972 je bil poražen, nov premier pa je postal Michael Manley. Med letoma 1980 in 1989, ko je bil premier Jamajke Edward Seaga, je bil Shearer njegov namestnik in minister za zunanje zadeve.

Umrl je na svojem domu v Kingstonu 5. julija 2004. Shearer je bil poročen z dr. Denise Eldemire Shearer, s katero je imel tri sinove - Coreyja Alexandra, Howarda in Lancea, in štiri hčerke - Hope, Hillary, Mischko Garel in Heather.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave v mameluške roke končalo skoraj 200-letno obdobje križarskih vojn.

Leta 1652 je Rhode Island kot prva severnoameriška kolonija prepovedal suženjstvo.

Leta 1711 se je v Dubrovniku rodil hrvaški jezuit, matematik, fizik, astronom, filozof in eden največjih znanstvenikov svojega časa Rudjer Josip Bošković. Živel in delal je v Rimu, Milanu, Parizu in Londonu. Razvil je dinamični atomizem – domnevo, da med telesi na majhni razdalji ne obstajajo samo privlačne, ampak tudi odbojne sile, ki delujejo izmenično. Elementarni delec je po Boškoviću brez dimenzij, čas in prostor pa sta relativna. Po tem hrvaškem strokovnjaku so poimenovali krate na Luni. Umrl je leta 1787.

Leta 1765 je požar uničil velik del kanadskega Montreala.

Leta 1804 se je Napoleon Bonaparte razglasil za francoskega cesarja. Papež je osebno pripotoval v Pariz, da ga je kronal. Kmalu nato se je Napoleon dal imenovati še za kralja Italije.

Leta 1814 se je rodil ruski revolucionar, sicer ideolog anarhizma, Mihail Aleksandrovič Bakunin.

Leta 1848 se je začelo prvo zasedanje frankfurtskega parlamenta o prihodnosti Nemčije.

Leta 1868 se je rodil zadnji ruski car Nikolaj Aleksandrovič Romanov, car Nikolaj II.

Leta 1869 se je republika Ezo predala Japonski in bila razpuščena.

Leta 1876 se je rodil nekdanji nemški kancler Hermann Müller.

Leta 1878 je Panamska družba dobila kolumbijsko dovoljenje za gradnjo prekopa, ki bi povezoval Atlantski in Tihi ocean. Zaradi pomanjkanja denarja so gradnjo nadaljevale ZDA šele leta 1902.

Leta 1883 se je rodil brazilski predsednik Eurico Gaspar Dutra.

Leta 1900 je Velika Britanija razglasila protektorat nad Tongo.

Leta 1901 se je rodil ameriški biokemik, ki je za svoje delo leta 1955 prejel Nobelovo nagrado, Vincent du Vigneaud.

Leta 1902 se je v Ljubljani končal 4. kongres slovanskih časnikarjev.

Leta 1910 je Zemlja prešla skozi rep Halleyjevega kometa.

Leta 1920 se je na Poljskem v Wadowicah rodil Karol Wojtyla, ki so ga leta 1978 izvolili za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Janez Pavel II. Umrl je leta 2005.

Leta 1922 je umrl francoski zdravnik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, Charles Louis Alphonse Laveran.

Leta 1944 so se nemške enote umaknile iz samostana Monte Cassino.

Leta 1944 so enote SS požgale šest brkinskih vasi: Tominje, Podbrežje, Zajelšje, Pregarje, Huje in Gabrk.

Leta 1953 je Jacqueline Cochran kot prva ženska prebila zvočni zid. Letela je na letalu F-86 Sabrejet, povprečna hitrost letala je bila 1049,835 km/h.

Leta 1958 je letalo F-104 Starfighter postavilo svetovni rekord v hitrosti letenja. Letalo je letelo s 2259,82 km/h.

Leta 1972 je začel veljati sporazum o prepovedi odlaganja jedrskih odpadkov in drugega orožja na morsko dno.

Leta 1974 je v puščavi v zvezni državi Pokran Indija uspešno izvedla prvi jedrski poskus in se s tem vpisala v klub držav z jedrskim orožjem.

Leta 1974 so dokončali gradnjo radijskega stolpa v Varšavi. Tedaj je to bila najvišja konstrukcija na svetu. Podrl se je 8. avgusta 1991.

Leta 1980 je izbruhnil ognjenik Mount St. Helens (Washington, ZDA) in zahteval 57 žrtev. Povzročil je tri milijarde dolarjev škode.

Leta 1995 je Alain Juppé postal premier Francije.

Leta 1998 je pravosodno ministrstvo ZDA in 20 zveznih držav vložilo protimonopolno tožbo proti Microsoftu.