Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom je bil samouk. Izboljšal je dagerotipijo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi leto za Fizeaujem izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja. Ker je zadostovala razmeroma kratka pot, je lahko izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi.

S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Pantheonu v Parizu. Za poskus je uporabil 28 (20) kg težko železno kroglo obešeno na 67 m dolgi žici. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 s. Po vrtenjih sledi so ugotovili vrtenje ravnine nihanja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi.

Leta 1852 je izumil giroskop, ki je bil sestavljen iz valja togo vezanega na os, ki je ležala s čim manjšim trenjem v kardanskem sklopu. Istega leta sta z Personom potrdila vrtenje Zemlje okoli svoje osi še na ta način. Valj zavrtimo, na primer tako, da nanj navijemo dolgo vrv in jo na hitro potegnemo. Smer osi ostaja zaradi vztrajnosti nespremenjena. Če se os dovolj časa vrti, lahko opazimo kako podpora na kateri leži kardanski sklop in s tem sama Zemlja, rotira glede na os.

Za svoje znanstvene dosežke je Foucault leta 1855 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 53 se je v Španiji rodil rimski cesar Mark Trajan, pod čigar vodstvom je cesarstvo doseglo največji obseg. Najprej je deloval v visokih vojaških službah, leta 91 pa je postal konzul. Kot cesar je na severu in vzhodu obnovil Cezarjevo osvajalno politiko. Začel je tudi intenzivno gradbeno dejavnost, zlasti gradnjo cest. Izdal je zakon, po katerem so morali senatorji tretjino svojega premoženja vložiti v kmetijstvo, tako so se začele dodatno razvijati latifundije. Proti koncu življenja se je Trajan odpravil na velik vojni pohod proti kraljestvu Partov in zasedel celo vrsto njegovih pokrajin. V Mezopotamiji je prav takrat izbruhnila vstaja, kar je ustavilo njegovo prodiranje in ga prisililo, da se je vrnil. Na poti v Rim je 8. avgusta 117 umrl.

Leta 1739 je bil sklenjen beograjski mir, na podlagi katerega je morala Avstrija Turčiji vrniti Srbijo z Beogradom. Meja se je tako ustalila na Savi in Donavi. Z mirom se je končala tri leta trajajoča vojna med Turčijo in Avstrijo, ki je bila tako odrinjena z Balkana, vrniti pa je morala tudi Malo Vlaško in dele Bosne, ki jih je pridobila s Požarevskim mirom leta 1718.

Leta 1752 se je v Parizu rodil francoski matematik Adrien-Marie Legendre, ki je veliko prispeval k statistiki, teoriji števil, abstraktni algebri in matematični analizi.

Od leta 1775 do leta 1780 je poučeval na vojaški šoli v Parizu. Pozneje je služboval v raznih državnih službah.

Leta 1765 je umrl papež italijanskega rodu Gregor XVI.

Leta 1783 je umrl švicarski matematik in fizik Leonhard Euler. Preučeval je razvoj algebre, teorije števil, geometrijo in mehaniko. Objavil je 28 knjig in 750 znanstvenih razprav.

Leta 1807 je papež Pij VII. z bulo Quaedam tenebrosa odpravil ljubljansko metropolijo in jo podredil neposredno Svetemu sedežu.

Leta 1810 se je v Čilu začel upor proti španski kolonialni oblasti, ki ga je vodil Bernard O. Higgins, ki je nato postal predsednik države, vendar z diktatorskim načinom vladanja. Po leta 1817 in vladavini kreolskih veleposestnikov je za državo veljal enakomeren gospodarski razvoj, država pa se je kmalu zapletla v solitrno vojno z Bolivijo in Perujem. Leta 1884 je Čile po zmagi dobil obalne dele Bolivije in bogata nahajališča solitra v Peruju.

Leta 1822 je Jean Francois Champollion sporočil, da je s pomočjo hieratskih, demotskih in grških napisov na kamnu iz Rosette razbral hieroglife.

Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo slovensko prostovoljno gasilsko društvo.

Leta 1896 je umrl francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau.

Leta 1897 so na Vegovi ulici v Ljubljani pod vodstvom začetnika slovenske seizmologije doktorja Albina Belarja zgradili prvo potresno opazovalnico v avstro-ogrski monarhiji, ki je bila hkrati tudi najsodobnejša v Evropi. Delovala je do leta 1919.

Leta 1908 se je rodil armenski astronom in astrofizik Viktor Amazaspovič Ambarcumjan.

Leta 1931 je ponoči japonska vojska nenadoma napadla Mandžurijo. Japonci so garnizijo najprej obstreljevali s topovi, potem pa napadli in jo zavzeli. Kitajci se sploh niso upirali.

Leta 1934 je ZSSR izstopil iz Društva narodov.

Leta 1944 je ameriška vojska na čelu z generalom Pattnom zasedla Brest.

Leta 1961 je v letalski nesreči v Severni Rodeziji umrl generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold. Letalska nesreča se je zgodila v Severni Rodeziji, ko se je odpravljal na pogovore s katanškim voditeljem Moisom Čombejem, vzroki zanjo so ostali nepojasnjeni. Svojo politično kariero je začel kot podsekretar na zunanjem ministrstvu. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov je postal 7. aprila 1953. Posthumno so mu podelili Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1973 sta bila ZR Nemčija in NDR sprejeta v OZN.

Leta 1977 je umrl švicarski matematik in logik Paul Isaac Bernays.

Leta 1990 je umrl Marjan Rožanc, slovenski pisatelj. Rodil se je leta 1930.

Leta 2002 je umrl ameriški atlet Robert Lee "Bob" Hayes. Rodil se je 1942.

Leta 1985 je umrl avstrijski nogometaš Miroslav Milosevic.