Renata se je rodila 1. februarja 1922 v Pesaru. Njen oče Teobaldo Tebaldi je bil čelist, njena mati Giuseppina Barbieri pa je bila nadarjena pevka. Kmalu po njenem rojstvu sta se starša ločila, z materjo pa sta se preselili v Langhirano. Pri treh letih je Renata zbolela za otroško paralizo, zato se ni smela igrati, njeno telo je bilo namreč prešibko za napor, zato se je posvetila glasbi.

Bila je članica cerkvenega zbora v Langhiranu, njena mati pa jo je, ko je bila Renata stara 13 let, poslala na ure klavirja k signorini Passani v Parmo. Renata je klavir vadila po pet ur dnevno in sanjala, da bo nekoč koncertna pianistka. Poleg tega je vse, kar je slišala, tudi zapela. Signorina Passani jo je kmalu poslala k učitelju petja na glasbeni konservatorij v Parmi. Po dveh letih je odšla na počitnice k očetovemu bratu Valentinu v Pesaro. Tam pa je spoznala nekdanjo operno divo, takrat učiteljico petja, Carmen Melis. Melisova jo je med počitnicami poučevala. Ko se je Renata vrnila v Parmo, je bila sprememba tako očitna, da nihče ni mogel verjeti, da gre za isti glas. Zato se je vrnila v Pesaro, kjer jo je Melisova spet začela poučevati.

Prvič je Renata nastopila v javnosti z Ebben? Ne andrò lontana iz Catalanijeve opere La Wally v gledališču v Urbinu. Pri 22 letih je večkrat nastopila v Parmi v operah La Boheme, L'amico Fritz in Andrea Chénier. Njen prvi veliki uspeh je bil leta 1946, ko je prišla na avdicijo v Milano k Arturu Toscaniniju, ki je bil nad mladenko tako navdušen, da jo je klical voce d'angelo (angelski glas). Tega leta je debitirala v La Scali. Leta 1950 je prvič nastopala na tujih odrih.

Kmalu se je na odrih pojavila tudi Maria Callas. Pevki sta si bili nenehno v zobeh, zaradi česar so bili njuni koncerti razprodani, njune plošče pa tudi. Leta 1968 sta se pobotali. Maria takrat ni več nastopala, Tebaldijeva pa je redno nastopala v Metropolitanu. Ko je odprla sezono s Cileavo Adriano Lecouvreur, ji je Callasova za odrom po predstavi čestitala. Operni divi se nista nikoli več videli.

V Metropolitanu je več kot 270-krat nastopila, in sicer v operah La Boheme, Madame Butterfly, Tosca, Manon Lescaut, La Fanciulla del West, Otello, La Forza del Destino, Simon Boccanegra, Falstaff, Andrea Chénier, La Gioconda in v Violetti. 8. januarja 1973 je zadnjič nastopila kot Desdemona, v tej vlogi se je premierno predstavila newyorškemu občinstvu 18 let pred tem. Do konca kariere je Tebaldijeva nastopila v 1.262 predstavah, od tega v 1.048 operah in 214 koncertih. Z opernih odrov se je poslovila leta 1973, iz koncertnih dvoran pa tri leta kasneje.

Zadnja leta svojega življenja je preživela v Milanu, umrla pa je na svojem domu v San Marinu. Pokopali so jo v družinski grobnici na pokopališču Mattaleto v Langhiranu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 324 je Licinius odstopil kot rimski cesar.

Leta 401 je umrl papež Anastazij I.

Leta 1187 je bil za papeža izvoljen Paulino Scolari, ki je ob izvolitvi prevzel ime Klemen III. Umrl je leta 1191.

Leta 1370 je umrl papež Urban V., s pravim imenom Guillaume de Grimoard, ki je vladal rimskokatoliški cerkvi iz Avignona.

Leta 1554 se je rodil oranski princ Philip William.

Leta 1683 se je rodil španski kralj Filip V.

Leta 1688 je Viljem Oranski vkorakal v London.

Leta 1737 je umrl poljski prestolonaslednik Ivan Sobieski.

Leta 1741 je umrl danski pomorščak in raziskovalec Vitus Jonassen Bering.

Leta 1751 je umrla Luise Britanska, žena kralja Fredericka V. Danskega.

Leta 1842 so Združene države Amerike priznale neodvisnost Havajev.

Leta 1845 se je rodil srbski politik Nikola Pašić, vodja radikalne stranke SHS-a in tudi dolgoletni predsednik vlade Kraljevine SHS.

Leta 1852 se je rodil ameriški fizik Albert Abraham Mechelson. Leta 1907 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1906 se je rodil sovjetski državnik in partijski voditelj Leonid Brežnjev. Generalni sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze je bil od leta 1966 do 1982. Od 1977 do 1982 je bil predsednik prezidija vrhovnega sovjeta.

Leta 1912 je ameriški predsednik Taft oprostil Williama H. van Schaicka, kapitana parnika General Slocum, ki je pobil več kot tisoč ljudi. Schaick je pred tem preživel tri leta in pol v zaporu Sing Sing.

Leta 1915 je umrl nemški nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje alzheimerjeva bolezen.

Leta 1941 je Adolf Hitler postal vrhovni poveljnik nemške vojske.

Leta 1941 je Združeno kraljestvo dvignilo starostno mejo vojaške obveznosti na 51 let in začelo novačenje žensk v oborožene sile.

Leta 1945 je Avstrija znova postala republika.

Leta 1946 se je začela vietnamska vstaja proti Francozom.

Leta 1953 je umrl ameriški fizik Robert Andrews Millikan, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 je bila vzpostavljena redna letalska proga London-Moskva.

Leta 1961 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Eric Allin Cornell.

Leta 1963 se je Zanzibar osamosvojil. Postal je ustavna monarhija, ki ji vlada sultan.

Leta 1965 so v Franciji de Gaulla spet izvolili za predsednika republike.

Leta 1972 se je Apollo 17 vrnil na Zemljo.

Leta 1974 so začeli prodajati prvi osebni računalnik altair 8800.

Leta 1978 so policisti aretirali Johna Wayna Gacyja, ki je ubil 33 fantkov in mladeničev.

Leta 1984 je Velika Britanija potrdila predajo Hongkonga Kitajski. Hongkong je bil britanska kolonija od leta 1898. Kljub velikim strahovom pa prehod pod kitajsko oblast ni prinesel večjih sprememb.

Leta 1986 so iz izgnanstva v Gorkem izpustili sovjetskega jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca za mir 1975, Andreja Saharova. Zaradi nestrinjanja z vkorakanjem sovjetskih čet v Afganistan so ga leta 1980 izgnali v Gorki.

Leta 1997 je letalo boeing 737-300 letalske družbe Silkair strmoglavilo v reko Musi na Sumatri. Umrli so 104 ljudje.

Leta 1998 je spodnji dom ameriškega parlamenta vložil obtožnico proti predsedniku Billu Clintonu zaradi afere Lewinsky.

Leta 2001 so v Tosontsenglu v Mongoliji izmerili najvišji tlak na svetu. Znašal je 1085,6 hPa.

Leta 2004 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Herbert C. Brown.