Nastal je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, projekt Lisa pa so začeli razvijati leta 1978. Leta 1982 so enega izmed vodij projekta Steva Jobsa odpustili, zato se je on posvetil projektu Macintosh.

Po navedbah podjetja Apple naj bi ime računalnika Lisa izhajalo iz akronima za Local Integrated Software Architecture. Po drugi razlagi pa je računalnik dobil ime po prvi hčerki idejnega vodje projekta Steva Jobsa, ki se je rodila leta 1978, Lisi. Prve računalnike Lisa so začeli prodajati po 9.995 dolarjev.

Računalnik je imel en megabit RAM-a. Prvi računalniki so imeli tudi dve disketni enoti za 5,25-palčne diskete. Poleg tega je bil mogoč dokup zunanjega petmegabitnega trdega diska Apple ProFile. Model Lisa 2 pa je imel eno disketno enoto za 3,5-palčno disketo. Mogoče je bilo tudi dokupiti pet- ali desetmegabitni trdi disk.

Na operativnem sistemu Lisa so uporabniki lahko opravljali več funkcij hkrati, imela pa je tudi spominsko enoto. Za podjetje pa je Lisa kmalu postala popolna polomija, saj je bila cena računalnika previsoka, zato so se kupci raje odločali za IBM-ove računalnike, ki so bili cenejši. Linijo računalnikov Lisa so prenehali izdelovati avgusta 1986. Tri leta pozneje je Apple uničil še 2.700 lis, ki jih podjetje ni prodalo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 639 je umrl frankovski kralj Dagobert I.

Leta 1419 se je francosko mesto Rouen vdalo angleškemu kralju Henriku V. S padcem mesta je celotna Normandija postala angleška.

Leta 1520 je bil v bitki pri Bogesundu ubit švedski regent Sten Sture mlajši.

Leta 1526 je umrla Isabella Burgundska, žena danskega kralja Christiana II.

Leta 1544 se je rodil francoski kralj Francis II.

Leta 1629 je umrl perzijski šah Abas I. Veliki.

Leta 1736 se je rodil James Watt, izumitelj parnega stroja. Po njem se imenuje enota za električno moč. Umrl je leta 1819.

Leta 1764 je bil John Wilkes izgnan iz angleškega spodnjega doma zaradi uporniških spisov.

Leta 1798 se je rodil francoski filozof in matematik Auguste Comte. Je utemeljitelj pozitivizma, filozofske smeri, ki zavrača teološke in metafizične razlage, kjer je izkustvo edini vir spoznavanja. Po njem poteka zgodovina v treh stadijih: teološkem, metafizičnem in pozitivističnem – v zadnjem vlada eksperimentalna znanost v povezavi s prakso.

Leta 1806 so Angleži zavzeli Rt dobrega upanja.

Leta 1807 se je rodil ameriški konfederacijski general Robert Edward Lee.

Leta 1813 se je rodil britanski inženir in znanstvenik Henry Bessemer, izumitelj po njem imenovanega postopka pri izdelavi staljenega jekla.

Leta 1868 je umrl slovenski misijonar in raziskovalec Friderik Irenej Baraga.

Leta 1883 so v mestu Roselle v ameriški zvezni državi New Jersey napeljali prve električne kable.

Leta 1912 se je rodil ruski ekonomist in Nobelov nagrajenec Leonid Kantorovič.

Leta 1915 je George Claude patentiral neonsko luč in pano, ki so ju začeli uporabljati v oglaševanju.

Leta 1915 so nemška letala prvič bombardirala London. Umrlo je več kot 20 ljudi.

Leta 1917 so Britanci prestregli Zimmermannovo sporočilo. Nemški tajni telegram je vseboval navodilo ministru, naj Mehiki predlaga zavezništvo v prvi svetovni vojni. V zameno naj bi dobila ozemlja, ki so leta 1848 pripadla Združenim državam Amerike.

Leta 1920 je ameriški senat glasoval o priključitvi ZDA k Ligi narodov.

Leta 1920 se je rodil perujski politik in generalni sekretar Združenih narodov Javier Pérez de Cuéllar.

Leta 1937 je Howard Hughes postavil rekord v letenju z letalom iz Los Angelesa v New York. Nov rekord je znašal sedem ur 28 minut in 25 sekund.

Leta 1940 je francoski parlament odstavil komunistične poslance.

Leta 1941 se je začela britanska ofenziva v Etiopiji in Eritreji.

Leta 1942 so Japonci zavzeli Burmo.

Leta 1943 se je rodila nizozemska princesa Margriet.

Leta 1945 je ruska vojska osvobodila geto v Lodzu. Od 230 tisoč naseljencev je okupacijo Nemcev preživelo manj kot 900 ljudi.

Leta 1946 je general Douglas MacArthur v Tokiu ustanovil mednarodno vojaško sodišče za Daljni vzhod, ki je bilo namenjeno za sojenja japonskim vojnim zločincem.

Leta 1949 je Kuba priznala Izrael.

Leta 1955 so prvič predstavili igro scrabble.

Leta 1966 je Indira Gandhi postala prva predsednica indijske vlade.

Leta 1977 je v Miamiju snežilo. To se je zgodilo prvič v zgodovini mesta.

Leta 1981 sta se ameriška in iranska vlada dogovorili o izpustitvi 52 ameriških ujetnikov, ki so bili 14 mesecev v ujetništvu.

Leta 1983 so v Boliviji aretirali nacističnega zločinca Klausa Barbieja.

Leta 1986 je Španija priznala Izrael.

Leta 1993 je podjetje IBM objavilo, da je imelo leta 1992 4,97 milijarde dolarjev izgube. To je največja izguba nekega podjetja v ameriški zgodovini.

Leta 1997 se je Jaser Arafat po več kot 30 letih vrnil v Hebron.

Leta 2000 je umrl italijanski premier Bettino Craxi.