Po poklicu je bil odvetnik in med diktaturo Antónia de Oliveire Salazarja je bil del narodne skupščine. Maja 1974, nekaj mesecev po revoluciji, je ustanovil ljudsko demokratsko stranko skupaj s Franciscem Pintom Balsemãom in Joséjem Magalhãesom Moto in postal generalni sekretar stranke, ki se je kmalu preimenovala v socialdemokratsko stranko in se preusmerila v desno.

Leta 1976 je bil izvoljen v republiško skupščino, novembra naslednje leto pa je odstopil kot predsednik stranke zato, da bi ga naslednje leto znova izvolili. Na volitvah leta 1979 je vodil demokratsko zvezo – koalicijo svoje socialdemokratske stranke, demokratsko-socialno sredinske stranke in nekaj manjših strank – v zmago. Zveza je dobila 45,2 odstotka vseh glasov in 128 od 250 sedežev v skupščini.

Predsednik António Ramalho Eanes ga je imenoval za premierja, de Sá Carneiro pa je 3. januarja 1980 imenoval vlado. Na drugih volitvah tega leta je njegova zveza še povečala večino v skupščini. Sam ni dolgo užival sadov zmage, saj je že 4. decembra 1980 na poti na zbor ob predstavitvi kandidata za predsednika države v Oporto njegovo letalo kmalu po vzletu iz lizbonskega letališča strmoglavilo v stavbo v Camarateju. Na mestu premierja ga je nasledil Diogo Freitas do Amaral.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 711 so muslimani premagali Zahodne Gote.

Leta 1333 je pri Halidon Hillu potekala še zadnja bitka za škotsko neodvisnost.

Leta 1427 je umrl srbski knez Štefan Lazarević, sin kneza Lazarja, ki mu je sultan Bajazit I. ponudil vazalni položaj. Kneginja Milica in mladoletni Štefan sta ponudbo sprejela. Kot turški vazal je moral sodelovati na vojaškem pohodu v Vlaško. Sodeloval je v bitki pri Nikopolju leta 1396 in imel velike zasluge za zmago Turkov. Po angorski bitki pa se je Štefan osamosvojil in se približal Ogrski, ki mu je dala Mačvo in Beograd. Obnovljeno mesto je postalo njegova prestolnica, leta 1421 pa je dobil še Zeto.

Leta 1720 so v Franciji zaznamovali prvo inflacijo v zgodovini.

Leta 1810 je umrla pruska kraljica Louise Auguste Wilhelmine Amalie.

Leta 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt, ki je izumil revolver. Revolver so kasneje poimenovali po njem.

Leta 1846 se je rodil ameriški astronom in fizik Edward Charles Pickering.

Leta 1848 se je v Združenih državah Amerike začel prvi kongres žensk. Njegov namen je bil opozoriti na politične pravice žensk, ki so poudarile zahtevo po volilni pravici in enakopravnosti v družbenem življenju.

Leta 1858 se je v Gorici rodil slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist Julius Kugy. Njegov oče je bil Korošec, ki se je pisal Kugaj.

Leta 1868 se je rodil italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1870 je Francija Prusiji napovedala vojno.

Leta 1873 je William Gosse kot prvi Evropejec v Avstraliji odkril Ayers Rock oziroma Uluru, kot hrib imenujejo aborigini.

Leta 1876 se je rodil avstrijski kancler Ignaz Seipel.

Leta 1894 se je rodil pakistanski premier Kavaja Nazimudin.

Leta 1898 se je v Berlinu rodil nemško-ameriški filozof in sociolog Herbert Marcuse. Bil je predstavnik kritične teorije, ki je imela velik vpliv na študentsko gibanje v 60. letih.

Leta 1900 je bil odprt prvi odsek pariške podzemne železnice.

Leta 1910 je umrl nemški astronom Johann Gottfried Galle.

Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez (Johann) Puch. Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 v Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo do zdaj znano kolo. V naslednjih 10 letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor in naslednje leto je predstavil tako avto kot motor. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Leta 1918 se je nemška vojska umaknila za reko Marna.

Leta 1921 se je rodila ameriška fizičarka in zdravnica Rosalyn Sussman Yalow, ki je leta 1977 prejela Nobelovo nagrado za svoje znanstveno delo.

Leta 1932 je umrl slovenski botanik Fran Jesenko.

Leta 1942 je admiral Karl Dönitz ukazal umik nemških podmornic izpred obale Združenih držav Amerike.

Leta 1943 so zavezniki prvič bombardirali Rim.

Leta 1947 je umrl burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1965 je umrl južnokorejski predsednik Syngman Rhee.

Leta 1967 je v trčenju dveh letal nad Severno Karolino umrlo 82 ljudi.

Leta 1976 so v Nepalu odprli narodni park Sagarmatha.

Leta 1979 so sandinisti v Nikaragvi strmoglavili režim, ki so ga podpirale tudi Združene države Amerike.

Leta 1980 je umrl turški premier Nihat Erim.

Leta 1985 je ameriški podpredsednik George Herbert Walker Bush oznanil, da bo Christa McAuliffe kot prva učiteljica poletela z raketoplanom.

Leta 1989 je v strmoglavljenju DC-10 pri Sioux Cityju v Iowi umrlo 112 ljudi, 184 potnikov pa je zaradi hitre in uspešne pilotove reakcije preživilo.

Leta 2003 je umrl švicarski politik Pierre Graber.