Bil je privrženec janzenizma in nasprotnik jezuitskega reda, v svoji obrambi krščanstva je videl človeka hkrati v njegovi veličini in ogroženosti.

Pascal je - star le 18 let - zgradil prvi mehanski računski matematični stroj (aritmeter), ki je zmogel opraviti štiri osnovne računske operacije. Stroj je znal seštevati in odštevati 6-mestna števila.

Njegova zasluga so tudi osnove verjetnostnega računa. V matematiki se je ukvarjal s stožčevimi preseki, teorijo števil, kjer je znan njegov Pascalov aritmetični trikotnik binomskih koeficientov ali Pascalova matrika, ki ga je sestavil, ko je odkril pravilo o deljivosti števil.

Pascalov trikotnik je razložil leta 1653 v delu Razprava o aritmetičnem trikotniku. Ukvarjal se je s krivuljami, kjer je znana ravninska krivulja 4. reda, imenovana Pascalov polž ali polževka, ki je konhoida krogla in kot poseben primer kardioida, ki je epicikloida.

V geometriji sta znana Papos-Pascalov in splošni Pascalov izrek, ki ga je Pascal dokazal okoli leta 1639: po dve in dve nasprotni stranici stožnici včrtanega šesterokotnika se sekajo v točkah, ki leže na isti premici.

V fiziki se je ukvarjal s tlakom v tekočini, kjer je znan Pascalov zakon. Po njem se imenuje enota za tlak, pascal. V filozofiji se je ukvarjal z odnosom vere in razuma. Izdal je tudi filozofsko delo z naslovom Misli. Po Pascalu se imenuje programski jezik pascal.

Blaise Pascal je umrl leta 1662 v Parizu.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 551 pr. n. št naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. Njegovo pravo ime je Kong Čju. Konfucij se je želel politično uveljavljati. Sprva je bil tudi sam uradnik (kot je bil njegov oče), v petdesetem letu življenja pa so ga poklicali na dvor, kjer je postal pravosodni minister in vladni svetovalec.

Leta 68 je rimski cesar Neron naredil samomor, potem ko so ga 9. 6. 68 gardisti strmoglavili z oblasti. S tem je izumrla julijsko-klavdijska dinastija.

Leta 1306 so bili škotski uporniki poraženi v bitki pri Methvenu.

Leta 1764 se je rodil urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1862 je ameriški kongres ukinil suženjstvo na vseh ameriških ozemljih.

Leta 1865 so bili osvobojeni tudi sužnji iz teksaškega Galvestona.

Leta 1885 je v New York prispel Kip svobode, darilo Francije ZDA.

Leta 1896 se je rodila Bessie Wallis Warfield Simpson, znana po tem, da je angleški kralj Edvard VIII., ker se je zaljubil vanjo, abdiciral in se z njo tudi poročil.

Leta 1906 se je rodil rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain. Za svoje delo je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino, za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina. Umrl je leta 1979.

Leta 1912 so v ZDA uvedli osemurni delovnik.

Leta 1944 je Rdeča armada prebila Mannerheimovo linijo.

Leta 1945 se je rodila mjanmarska mirovnica Aung San Suu Kyi, ki je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1953 so v Združenih državah Amerike usmrtili zakonca Ethel Greenglas Rosenberg in Juliusa Rosenberga. Obtožena sta bila, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo in ji izdala ameriške načrte za izdelavo atomske bombe.

Leta 1957 se je rodila švedska političarka Anna Lindh, ki so jo leta 2003 umorili.

Leta 1961 je Kuvajt, nekoč britanska kolonija, postal neodvisna država in Irak je takoj zahteval njegovo priključitev, kasneje jo je umaknil, ponovil pa leta 1990, ko je iraški vodja Sadam Husein po sporu zaradi naftnih cen poslal v Kuvajt vojsko.

Leta 1965 so v Alžiriji odstavili predsednika Bena Belo. Predsednik novoustanovljenega revolucionarnega sveta je postal dotedanji podpredsednik Huari Bumedien. Ben Bela je ostal v hišnem zaporu do leta 1979.

Leta 1970 je bil podpisan sporazum o patentnem sodelovanju.

Leta 1977 je papež Janez Pavel II. razglasil Johna Neumanna kot prvega Američana za svetnika.

Leta 1995 so čečenske sile osvobodile 1.500 talcev, ki so jih 6 dni zadrževale v bolnišnici v Budjonovsku na jugu Rusije.

Leta 2002 je kot afganistanski predsednik prisegel Hamid Karzaj.