Njegovo najbolj znano delo je Beg iz beneške ječe. Umrl je 4. 6. 1798 v Duchovu na Češkem. Znan je predvsem po svojem zapeljevanju žensk.

V svoji avtobiografiji Histoire de ma vie (Zgodovina mojega življenja), v kateri je opisal tudi življenje in družbene razmere v 18. stoletju, je zapisal, da je v času svojega življenja spal z več kot 1.000 ženskami.

Njegova starša sta bila igralca Zanetta Farussi in Gaetano Giuseppe Casanova, za katerega pa lahko z veliko gotovostjo trdimo, da ni bil njegov biološki oče. Znanstveniki domnevajo, da je bil njegov pravi oče Michele Grimani, čigar družina je imela v lasti gledališče San Samuele, kjer so v času Giacomovega rojstva delali njegovi starši.

Poleg njega so bili v družini še štirje otroci. Njegov mlajši brat Francesco (1729) se je prav tako rodil, ne da bi bila starša poročena, naslednji trije otroci, Giovanni Battista (1730), Maria Magdalena Antonia Stella (1732) in Gaetano Alvisio (1732), pa so bili otroci Gaetana Casanove. Tudi sam Giovanni je imel veliko nezakonskih otrok, s katerimi pa ni imel pristnih odnosov.

Po očetovi smrti leta 1732 je družina Grimani poslala mladega Casanovo v šolo v Padovo. Že pri 16 letih, ko je izgubil nedolžnost, je doktoriral iz prava na univerzi v Padovi, kjer je študiral tudi filozofijo, kemijo in matematiko. Zanimala ga je tudi medicina, kasneje v življenju pa je obžaloval, da se ni izučil za zdravnika. Po vrnitvi v Benetke je delal v cerkvi, a jo je moral kmalu zapustiti zaradi škandalov. Včlanil se je v vojsko in nekaj časa delal v Carigradu, nato pa še na Krfu. Vojaško službo je zapustil, ker se mu je zdela preveč dolgočasna in brez napredka. Vrnil se je v Benetke, kjer je postal violinist v gledališču svojega očeta.

Zaradi novega škandala je moral leta 1748 znova na pot. Odpotoval je v Pariz, od tam pa v Dresden, Prago in na Dunaj. V Benetke se je vrnil pet let kasneje. Leta 1755 so ga aretirali in zaprli. Obsojen je bil, da se je preveč zanimal za čarovništvo, kmalu pa je iz zapora pobegnil v Pariz. Leta 1760 se je oklical za Chevalierja de Seingalta, in to ime je uporabljal do konca svojega življenja. V času svojega življenja je prepotoval skoraj vso Evropo, obiskal je skoraj vse prestolnice, kjer so ga večinoma zaradi škandalov tudi odslovili. Upokojil se je leta 1785, ko je postal knjižničar pri grofu Josephu Karlu von Waldsteinu. V njegovem gradu je napisal tudi svojo avtobiografijo in tam umrl, star 73 let.

Z večino žensk, s katerimi je spal, je obdržal prijateljske stike. Spal je tudi z nekaj moškimi, zanimal pa ga je tudi transvestizem. Imel je več spolnih bolezni, njegova odvisnost pa so bile igre na srečo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 742 se je rodil Karel Veliki, frankovski kralj od leta 768. Od leta 800 je bil tudi rimski cesar. Umrl je 28. 1. 814.

Leta 1453 je Mehmed II. začel oblegati Konstantinopel, ki je v njegove roke padel 29. maja.

Leta 1513 je Juan Ponce de Leon kot prvi Evropejec stopil na floridska tla.

Leta 1545 se je rodila Elizabeta Valoiška, žena španskega kralja Filipa II.

Leta 1618 se je rodil italijanski matematik in fizik Francesco Maria Grimaldi.

Leta 1657 je umrl svetorimski cesar Ferdinand III.

Leta 1787 je Jožef II. sprejel nov kazenski zakonik. V zakoniku je spremenil številne predpise in uzakonil odpravo smrtne kazni. To je bila prva odprava smrtne kazni na svetu in je veljala v celotni habsburški monarhiji.

Leta 1792 je dolar tudi uradno postal denarno sredstvo v ZDA.

Leta 1859 je začel izhajati Ljubljanski časnik, prvi slovenski uradni list.

Leta 1862 se je rodil ameriški predsednik univerze Columbia in dobitnik Nobelove nagrade za mir Nicholas Murray Butler.

Leta 1868 je v Mariboru izšla prva številka političnega časnika Slovenski narod. To dejanje je bilo v letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice izrednega pomena za nadaljnje prebujanje slovenske narodne in politične zavesti.

Leta 1872 je umrl ameriški izumitelj Samuel Finley Breese Morse.

Leta 1875 se je rodil ameriški avtomobilski pionir Walter Chrysler.

Leta 1902 je bil v St. Peterburgu ubit notranji minister ruskega cesarstva Dimitrij Sipjagin.

Leta 1902 je umrla ameriška sufražetka in prva ameriška sodnica Esther Morris.

Leta 1917 je ameriški predsednik Woodrow Wilson zaprosil ameriški kongres, da napove vojno Nemčiji.

Leta 1928 je umrl ameriški kemik in nobelovec Theodore William Richards.

Leta 1940 je nacistična Nemčija brez vojne napovedi napadla Dansko in Norveško. Napadli so z morja in zraka ter se hitro polastili letališč, ki so bila med glavnimi cilji njihovega kratkega vojskovanja na Norveškem in Danskem.

Leta 1942 se je rodil japonski kuhar Hirojuki Sakai.

Leta 1945 je vlada Demokratične federativne Jugoslavije izročila zaveznikom noto z zahtevo po udeležbi pri vojaški zasedbi in upravi dela avstrijske Koroške, ki ga naseljujejo Slovenci.

Leta 1956 je po 19 letih predsedovanja upravi podjetja General Motors odstopil Alfred P. Sloan. Nasledil ga je Albert Bradley.

Leta 1972 se je igralec Charlie Chaplin vrnil v ZDA, potem ko je državo v zgodnjih petdesetih letih zapustil, saj so ga takrat označili za komunista.

Leta 1974 je umrl francoski predsednik Georges Pompidou.

Leta 1974 je v Mehiškem zalivu divjal tornado, ki je zahteval več kot 300 smrtnih žrtev.

Leta 1982 je Argentina napadla Falklandske oziroma Malvinske otoke. Že čez 10 dni je bilo tam 10.000 argentinskih vojakov. Velika Britanija je hitro ukrepala in poslala floto proti južnemu Atlantiku. Razglasili so popolno zaprto območje 200 milj v okolici otočja. 14. 6. so se Argentinci vdali britanskemu poveljniku kopenskih sil. V bojih je padlo 254 Britancev in 750 Argentincev.

Leta 1989 je ruski predsednik Mihail Gorbačov prispel na Kubo, da bi se sestal s Fidelom Castrom in poskušal popraviti odnose med državama.

Leta 1992 je bil v New Yorku mafijski šef John Gotti obsojen za umor in podkupovanje, zaradi česar je bil kasneje obsojen na dosmrtno zaporno kazen.

Leta 1992 je francoski premier postal Pierre Bérégovoy.

Leta 1995 je umrl švedski elektroinženir in astrofizik Hannes Olof Gösta Alfvén. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 2005 je umrl Poljak Karol Jozef Wojtyla, bolj znan kot papež Janez Pavel II.