Leta 1725
se je v Benetkah rodil italijanski pisatelj Giovani Giacomo Casanova, ki je bil znan tudi kot velik pustolovec. Njegovo najbolj znano delo je Beg iz beneške ječe. Umrl je 4. 6. 1798 v Duchovu na Češkem.

Leta 1787
je Jožef II. sprejel nov kazenski zakonik. Z zakonikom je spremenil številne predpise in uzakonil odpravo smrtne kazni. To je bila prva odprava na svetu in je veljala v celotni habsburški monarhiji.

Leta 1792
je dolar tudi uradno postal denarno sredstvo v ZDA.

Leta 1805
se je rodil znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen. Znane so njegove pravljice: Snežna kraljica, Poslednje sanje starega hrasta, Marjetica, Ajda, Lan, Palčica, Grdi raček, Pastirica in dimnikar, Vžigalnik, Cesarjeva nova oblačila in številne druge. Umrl je leta 1875.

Leta 1840
se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, začetnik in najpomembnejši predstavnik naturalističnega romana Emile Zola. Njegovo najpomembnejše delo je ciklus 20 romanov Rougon-Macqarovi, med katerimi so najbolj znani Beznica, Nana, Germinal, Človek zver … Emil Zola je umrl leta 1902.

Leta 1868
je v Mariboru izšla prva številka političnega časnika Slovenski narod. To dejanje je bilo v letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice izrednega pomena za nadaljnje prebujanje slovenske narodne in politične zavesti.

Leta 1872
je umrl znani ameriški izumitelj Samuel Morse. Med drugim je razvil po njem imenovano telegrafsko abecedo. Leta 1837 je izdelal prvi
uporabni elektromagnetni telegrafski aparat.

Leta 1902
se je v Ricmanjih pri Trstu rodil slovenski dirigent in skladatelj Danilo Švara. Med drugim je napisal tri večje opere: Kleopatro, Veroniko Deseniško in Slovo od mladosti. Umrl je leta 1981.

Leta 1940
je nacistična Nemčija brez vojne napovedi napadla Dansko in Norveško. Napad so izvedli z morja in zraka ter se hitro polastili letališč, ki so bila med glavnimi cilji med njihovim kratkim vojskovanjem na Norveškem in Danskem.

Leta 1945
je vlada Demokratične federativne Jugoslavije izročila zaveznikom noto z zahtevo po udeležbi pri vojaški zasedbi in upravi dela avstrijske Koroške, ki ga naseljujejo Slovenci.

Leta 1982
je Argentina napadla Falklandske oziroma Malvinske otoke. Že čez 10 dni je bilo tam 10.000 argentinskih vojakov. Velika Britanija je hitro ukrepala in poslala floto proti južnemu Atlantiku. Razglasili so popolno zaprto območje 200 milj v okolici otočja. 14. 6. so se Argentinci vdali britanskemu poveljniku kopenskih sil. V bojih je padlo 254 Britancev in 750 Argentincev.