Bil je najstarejši sin kralja Georgea I. in kraljice Olge. Šolal se je na nemški univerzi Heidelburg, vojaško šolanje je prav tako naredil v Nemčiji.

Poročil se je s sestro pruskega carja Wilhelma II., princeso Sophio. Pred prvo svetovno vojno je bil general in vodja grške vojske. Vojsko je vodil med grško-turško vojno leta 1897 in med balkanskimi vojnami v letih 1912 in 1913. Ko je srbski blaznež v Saloniki umoril njegovega očeta, je Konstantin I. 18. marca 1913 postal kralj.

Kralj je bil med vojno na strani Nemčije, vlada pa je bila na strani zaveznikov. Kralj je zato 11. junija 1917 abdiciral, njegov drugi sin, Alexander, ga je nasledil na prestolu, kralj pa je pobegnil v Švico. Alexander je 25. oktobra 1920 umrl, po plebiscitu v Grčiji pa se je na prestol 19. decembra 1920 vrnil Konstantin. Že čez slabi dve leti, 22. septembra 1922, je abdiciral zaradi poraza grške vojske proti Turkom v Anatoliji in Smirni.

Nasledil ga je najstarejši sin George II. Do konca življenja je Konstantin preživel v Palermu, kjer je 11. januarja 1923 umrl. Kralj je bil od 27. oktobra 1889 poročen s Sophio (1870-1932), s katero je imel tri sinove: Georgea II. (1890-1947), Alexandra I. (1893-1920) in Paula I. (1901-1964) ter tri hčerke: grško in dansko princeso Heleno (1896-1982), ki je bila poročena z romunskim kraljem Carolom II., grško in dansko princeso Irene (1904-1974), ki je bila poročena z Amadeom Savojskim, četrtim vojvodo Aostskim, in grško in dansko princeso Katherine (rojeno 1913), ki je poročena z Richardom Brandramom.

Leta 338 pr. n. št. je Filip Makedonski v bitki pri Keroneji premagal atensko in špartansko vojsko.

Leta 218 pr. n. št. je Hanibal pri Kanah porazil Rim.

Leta 461 je umrl rimski cesar Majorian.

Leta 1100 je umrl angleški kralj Viljem II.

Leta 1799 je umrl francoski izumitelj Jacques-Étienne Montgolfier.

Leta 1802 je Napoleon Bonaparte spremenil konzulatsko ustavo in s sklepom senata postal dosmrtni konzul, s čimer si je pridobil številna pooblastila.

Leta 1815 so Prusija, Velika Britanija, Avstrija in Rusija, ki so premagale Napoleona, podpisale sporazum in skrbništvo nad premaganim prepustile Veliki Britaniji.

Leta 1820 se je rodil irski fizik John Tyndall, ki je bil izvoljen za profesorja Kraljevega inštituta v Londonu, kasneje je postal njegov direktor. Njegovo najpomembnejše delo je tako imenovani Tyndallov fenomen - sipanje svetlobe na najmanjših delcih. Z računom pa je razložil tudi modrino neba. Dokazal pa je še, da je prah sestavljen tudi iz mikroorganizmov.

Leta 1870 je bila odprta železnica Tower Railway v Londonu, prva podzemna železnica na svetu.

Leta 1897 se je rodil švicarski politik Max Weber.

Leta 1903 je izbruhnil ilindenski upor proti Turkom. Uporni Makedonci so pod vodstvom Nikole Kareva zavzeli Kruševo in z začasno vlado ustanovili Kruševsko republiko.

Leta 1914 je nemška vojska zasedla Luksemburg, sočasno pa zahtevala dovoljenje za prehod prek ozemlja Belgije do francoske meje.

Leta 1921 je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti, tako imenovano Obznano. Komunistična partija Jugoslavije je bila postavljena zunaj zakona, njenim poslancem je bila odvzeta imuniteta, vrstiti so se začele aretacije.

Leta 1921 je umrl tajski knez Vadžirananavarorasa.

Leta 1932 je umrl avstrijski kancler Ignaz Seipel.

Leta 1934 je umrl nemški predsednik države od leta 1925, tj. Paul von Hindenburg. Po njegovi smrti je položaj državnega poglavarja prevzel Adolf Hitler.

Leta 1942 so nemški okupatorji požgali šest manjših vasi na območju Zlatega polja. Pogorelo je 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, 222 ljudi pa so odpeljali v taborišča.

Leta 1943 je bil osvobojen Libanon.

Leta 1944 so bili prekinjeni diplomatski stiki med Tretjim rajhom in Turčijo.

Leta 1945 se je v Potsdamu končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v II. svetovni vojni: ZDA, VB in ZSSR. S sporazumom so določili načrt o demilitarizaciji Nemčije in mejo s Poljsko, ki od takrat poteka po črti Odra-Nisa.

Leta 1980 se je v Bologni zgodil eden najhujših terorističnih atentatov v Italiji. V eksploziji bombe v prepolni čakalnici na železniški postaji je umrlo 85 ljudi.

Leta 1985 je v strmoglavljenju letala L-1011 na teksaškem letališču Fort Worth v Dallasu umrlo 137 ljudi.

Leta 1986 je umrl ameriški odvetnik in protikomunistični preiskovalec Roy Marcus Cohn.