Očeta Ukëja in dedka Rrustëja so januarja 1945 jugoslovanski komunisti ubili, potem ko so ju obtožili, da sta sodelovala z Nemci. Ibrahim je osnovno šolo končal v Istoku, srednjo šolo pa leta 1967 v Peći.
Leta 1988 je bil izvoljen na mesto predsednika kosovske pisateljske zveze. Leto pozneje je predsednik Slobodan Milošević ukinil avtonomijo Kosova. Kmalu zatem so bile pravice prebivalstva kršene, 130.000 kosovskih Albancev je bilo odpuščenih iz služb, policija se je znašala nad njimi, jih pretepala, mučila, poročali so celo o umorih. Člani razpuščene skupščine Kosova so razglasili neodvisno Republiko Kosovo, države pa nihče ni priznal. Srbska vlada je dala takoj zatem aretirati 112 od 120 članov skupščine, tudi novinarje, ki so poročali o dogajanju, so aretirali in priprli. Rugovo pa so izključili iz partije.
Decembra 1989 je Rugova skupaj z drugimi oporečniki ustanovil Demokratično ligo Kosova, ki je nasprotovala Miloševićevi politiki. Rugova je postal predsednik lige, v nekaj mesecih pa se je v ligo včlanilo skoraj 700.000 kosovskih Albancev. Maja 1992 so bile posebne volitve na Kosovem, ki jih je Rugova dobil z veliko večino in je bil zato izvoljen za predsednika Kosova. Pet let pozneje je Kosovska osvobodilna vojska (KOV) začela izvajati napade na Srbe, živeče na tem ozemlju. Leta 1998 je bil Rugova znova izvoljen za predsednika, istega leta pa je tudi prejel nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament. A v tem času ga je KOV že zasenčil. Ker so vsi mirovni pogovori padli v vodo, je Nato marca 1999 začel z operacijo Allied Force.
Rugova je skupaj z družino nekaj tednov preživel v navideznem hišnem priporu. Maja 1999 so mu dovolili, da je odšel začasno v Italijo, od koder se je vrnil julija. 4. marca 2002 je bil imenovan za predsednika kosovske skupščine. 30. avgusta 2005 je Rugova zapustil Kosovo in odšel na zdravljenje v ameriško vojaško bolnišnico v nemškem Landstühlu, od koder se je po tednu dni vrnil. 5. septembra je objavil, da ima raka na pljučih. Na njegovem domu v Prištini so ga ameriški vojaški zdravniki zdravili s kemoterapijo, ki pa ni bila uspešna. Umrl je štiri mesece pozneje, 21. januarja 2006. Pokopali so ga pet dni pozneje, pogreba pa se je udeležilo okoli pol milijona ljudi.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1409 so odprli univerzo v Leipzigu.
Leta 1463 je umrl avstrijski nadvojvoda Albert VI.
Leta 1469 je umrl vladar Firenc Piero di Cosimo de' Medici.
Leta 1515 je umrl španski general in državnik Gonzalo Fernández de Córdoba.
Leta 1547 je umrl španski raziskovalec in osvajalec Hernán Cortés.
Leta 1594 je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov.
Leta 1723 je umrl francoski regent, vojvoda Orleanski Philip II.
Leta 1805 je Napoleon Bonaparte pri Austerlitzu v bitki treh cesarjev slavil zmago nad združenimi vojskami Rusov, Avstrijcev in njihovih zaveznikov. Slavkov ali Austerlitz je postal pojem vojaške zmage.
Leta 1823 je ameriški predsednik James Monroe v kongresu objavil poslanico, bolj znano kot Monrojeva doktrina.
Leta 1825 se je rodil brazilski cesar Pedro II.
Leta 1848 je uradno zavladal Franc Jožef I. To se je zgodilo, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil več zmožen opravljati svojih dolžnosti pri risanju zemljevidov.
Leta 1849 je umrla Adelaide Saxe-Meiningenška, žena angleškega kralj Williama IV.
Leta 1852 je Napoleon III. postal francoski cesar.
Leta 1859 je ameriška zvezna vojska prijela in obesila črnskega voditelja Johna Browna, ki je vodil oboroženo vstajo črnskih sužnjev.
Leta 1885 se je rodil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec George Richards Minot.
Leta 1915 je Albert Einstein objavil splošno teorijo o relativnosti.
Leta 1927 so iz podjetja Ford Motor Company sporočili, da bodo po 19 letih izdelave modela T na trg poslali nov avtomobil – model A.
Leta 1930 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Gary Becker.
Leta 1939 so v New Yorku odprli letališče La Guardia.
Leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je obsodilo devet obtožencev na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.
Leta 1942 so strokovnjaki v Chicagu prvi uspešno izvedli poskus z atomsko fisijo.
Leta 1944 se je zaletela francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.
Leta 1946 se je rodil italijanski modni oblikovalec Gianni Versace.
Leta 1956 se je Fidel Castro izkrcal na Kubi in začel priprave na oboroženo vstajo.
Leta 1961 je Fidel Castro v govoru objavil, da je marksist in da bo Kuba postala komunistična država.
Leta 1968 je ameriški predsednik Richard Nixon imenoval Henryja Kissingerja za svetovalca za varnost.
Leta 1971 so Združeni arabski emirati postali neodvisna država.
Leta 1971 je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.
Leta 1982 so v zvezni državi Utah v ZDA dr. Barneyju Clarcu vsadili prvo umetno srce na svetu.
Leta 1987 je umrl argentinski biokemik in Nobelov nagrajenec Luis Federico Leloir.
Leta 1988 je Benazir Buto prisegla kot premierka Pakistana.
Leta 1990 je koalicija, ki jo je vodil kancler Helmut Kohl, zmagala na prvih svobodnih volitvah v združeni Nemčiji po letu 1932.
Leta 1993 so v Medellinu ubili kolumbijskega preprodajalca mamil Pabla Emilia Escobarja Gavirio.
Leta 1993 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Endeavour, ki je imelo misijo, da popravi vesoljski teleskop Hubble.
Leta 2001 je ameriško podjetje Enron objavilo bankrot.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje