Pred 125 leti, natančneje 24. maja 1883, so v New Yorku z veliko pompa odprli Brooklyn Bridge, most, ki je danes ena od največjih arhitekturnih znamenitosti mesta. In maja pred daljnimi leti je bil most (njegovo prvo ime je bilo New York and Brooklyn Bridge) tako veliko čudo in ambiciozen podvig, da odprtja ni zamudil niti ameriški predsednik – takrat je bil to največji viseči most na svetu. 125 let pozneje pa je Brooklyn Bridge, ki Manhattan povezuje z Brooklynom in se bohoti nad East Riverjem, s svojimi gotskimi oboki in zapleteno mrežo jeklenih žic nepogrešljiva ikona v silhueti New Yorka.

Broklynski most, v katerem sta odlično združeni tehnologija in estetika, nasploh velja za enega najlepših na svetu. Zanimiva pa je tudi zgodba o njegovem nastajanju. Glavni arhitekt John Augustus Roebling si je med nadzorovanjem gradnje zdrobil stopalo in zaradi gangrene umrl. Nasledil ga je njegov sin Washington, ki je zaradi dela pod vodo dobil dekompresijsko bolezen. Nazadnje je tako vajeti prevzela Washingtonova žena Emily Warren. Vsi trije so ustvarili izjemno mojstrovino.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 366 so Alemani prečkali zamrznjeno Rono in napadli Rimski imperij.

Leta 533 je Mercurius postal papež. Bil je prvi, ki je po izvolitvi prevzel novo ime. Izbral si je ime Janez II.

Leta 1492 je Španija od Mavrov prevzela Granado. S tem se je v Španiji končala rekonkvista.

Leta 1699 se je rodila Marie Therese Geoffrin, ena od štirih lastnic salonov v Parizu, kamor so zahajali enciklopedisti – izdajatelji francoske enciklopedije, ki je izhajala v obdobju 1751-1780.

Leta 1788 je Georgia postala četrta država, ki je ratificirala ustavo ZDA.

Leta 1793 sta si Rusija in Prusija razdelili Poljsko.

Leta 1798 so na Akademiji uporabnih znanosti v Erfurtu prebrali Vegovo razpravo o gravitaciji.

Leta 1799 so Napoleonove čete prišle do Sirije.

Leta 1815 se je Lord Byron v Seahamu poročil z Anno Isabello Milbanke.

Leta 1833 so britanske sile zavzele Falklandske otoke in od tam pregnale argentinske vojake.

Leta 1839 je Louis Daguerre prvič fotografiral Luno.

Leta 1860 so na srečanju v Akademiji znanosti v Parizu objavili odkritje planeta Vulkana.

Leta 1863 je izšla prva številka slovenskega političnega časnika Naprej. Urejal ga je Fran Levstik, ki je v njem zagovarjal pravice slovenščine.

Leta 1871 je Amadeus I. postal španski kralj.

Leta 1872 je bil Brigham Young aretiran in obtožen bigamije. Takrat je bil poročen s 25 ženskami.

Leta 1890 je Alice Sanger postala prva ženska, ki je delala v Beli hiši.

Leta 1905 je Japonska Rusiji predala pristaniško mesto Port Artur.

Leta 1918 so boljševiki zagrozili s ponovnim vstopom v vojno, če Nemčija ne bi vrnila okupiranih področij.

Leta 1921 sta v San Franciscu svoja vrata odprla Golden Gate Park in DeYoung Museum.

Leta 1929 sta Kanada in ZDA predstavili skupni načrt o varovanju Niagarskih slapov.

Leta 1933 se je v Barceloni začel upor za pravice delavcev pod vodstvom sindikatov in anarhistov.

Leta 1935 se je začelo sojenje Brunu Hauptmannu, ki je bil obtožen umora Charlesa Lindbergha mlajšega, sina letalca Charlesa Lindbergha.

Leta 1942 so Japonci zavzeli glavno mesto Filipinov Manilo.

Leta 1946 je albanski kralj Zog odstopil, a zadržal pravico do trona.

Leta 1946 je bila v Iranu ustanovljena kurdska republika.

Leta 1949 je Luis Muñoz Marín postal prvi demokratično izvoljeni guverner Portorika.

Leta 1955 so v Panami ubili predsednika Joseja Antonia Remona. Za dva tedna ga je nasledil podpredsednik Jose Ramon Guizado, ki je bil potem obtožen sodelovanja pri uboju.

Leta 1959 je dan po zrušenju diktature Fulgencia Batistute na Kubi Fidel Castro za predsednika imenoval dr. Manuela Urutia.

Leta 1959 so v Sovjetski zvezi izstrelili prvo vesoljsko ladjo proti Luni. Ladja je prišla v tir okoli Sonca med Zemljo in Luno.

Leta 1960 je John Reynolds ocenil starost Osončja na 4.950.000.000 let.

Leta 1967 je zdravnik Christiaan Barnard drugič uspešno presadil srce.

Leta 1969 se je rodila ameriška manekenka Christy Turlington.

Leta 1971 se je na nogometni tekmi na Škotskem zrušil del tribune, pod katerim je umrlo 66 navijačev.

Leta 1995 je v izgnanstvu v Nigeriji umrl nekdanji predsednik Somalije Siad Barre.

Leta 2002 je bil Levy Mwanawasa izvoljen za tretjega zambijskega predsednika.