Leonardo se je rodil v italijanski pokrajini Toskana, umrl pa je v francoskem Clouxu. Foto: Biblioteca Reale di Torino
Leonardo se je rodil v italijanski pokrajini Toskana, umrl pa je v francoskem Clouxu. Foto: Biblioteca Reale di Torino
Zadnja večerja
Eno najbolj slavnih del Leonarda da Vincija je Zadnja večerja. Foto: EPA
Škotska kraljica Mary I.
Kraljica Mary I. je umrla februarja leta 1587.
Sedež podjetja General Motors
General Motors je podjetje Chevrolet Motor Company odkupilo leta 1918. Foto: EPA
Rdeča armada je na današnji dan zavzela Berlin. Foto: EPA
Giulio Natta
Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado.
Tony Blair
Tony Blair je na oblast prišel leta 1997. Foto: EPA

Rodil se je 15. aprila 1452 v toskanskem Vinciju. Oče Ser Piero da Vinci je bil zemljiški posestnik ali rokodelec, mati Caterina pa kmečko dekle. Leonardo je odraščal pri očetu v Firencah.

Leta 1466 je mladi Leonardo postal vajenec pri slikarju Andrei del Verrocchiu, kasneje pa je v Milanu odprl svojo slikarsko delavnico. Med letoma 1482 in 1499 je delal za milanskega vojvodo Ludovica Sforzo. Leonardo je preštudiral vse o svetlobi in senci v naravi in ugotovil, da stvari niso sestavljene iz obrob, ampak so tridimenzionalna telesa, ki jih določata prav svetloba in senca. Ugotovil je tudi, da se podrobnosti in barva spreminjata glede na oddaljenost predmeta.

Najbolj je znan po svojih mojstrovinah Zadnja večerja in Mona Lisa, tu pa so še številni izumi, ki pa jih v času svojega življenja ni objavil. Veliko je prispeval tudi k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva. Zaradi njegovega poznavanja anatomije so njegove slike realistične, figure na njih pa zelo natančne.

Njegovi zapiski o znanosti in tehniki obsegajo okoli 13 tisoč strani zapiskov in risb. Sam je naredil načrt za robota, več načrtov za letalne naprave (med njimi helikopter za štiri osebe in lahko jadralno letalo). Zapiski se nanašajo tudi na številne izume na vojaškem področju - naredil je načrte za strojnico, tank, kasetne bombe ... Tu so še načrti za kroglični ležaj, podmornico, zobnike in avtomobil na vzmetni pogon. Delal je tudi poizkuse, kako bi najbolje izkoristil sončno energijo.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 907 je umrl bolgarski kralj Boris I.

Leta 1568 je škotska kraljica Mary I. pobegnila z gradu Loch Leven.

Leta 1729 se je rodila Katarina Velika. Pod njeno vladavino je Rusija stopila v novo obdobje ozemeljskega širjenja. V času njene vladavine je Rusija znova postala pomembna evropska sila.

Leta 1808 se je začela vstaja Špancev proti Napoleonovi zasedbi. Vstaja je ovekovečena na Goyevi sliki El dos del mayo, ki je na ogled v madridskem Pradu.

Leta 1858 je goriški nadškof Andrej Gollmayer posvetil Juraja Dobrillo v poreško-puljskega škofa.

Leta 1885 je belgijski kralj Leopold II. ustanovil svobodno državo Kongo.

Leta 1889 je etiopski cesar Menelik II. podpisal sporazum o prijateljstvu z Italijo, ki je dovolil Etiopiji nad Eritrejo.

Leta 1900 je švedski kralj Oscar II. razglasil podporo Angliji za časa druge burske vojne.

Leta 1918 je podjetje General Motors kupilo Chevrolet Motor Company.

Leta 1933 so poročali o videnju pošasti iz škotskega jezera Loch Ness.

Leta 1933 je Adolf Hitler prepovedal sindikate.

Leta 1935 se je rodil iraški kralj Faisal II.

Leta 1945 so vojaki Rdeče armade zavzeli Berlin. Med vojno so zavezniki na Nemčijo odvrgli 2.700.000 ton bomb. Med najhuje porušenimi mesti so bili Berlin, Hamburg, Dresden in Essen.

Leta 1945 sta se britanska vojska in jugoslovanska armada srečali pri Tržiču.

Leta 1945 so se enote jugoslovanske 4. armade po hudih bojih med Reko in Snežnikom prebile čez Mašun v Ilirsko Bistrico in skupaj z 9. korpusom NOV Slovenije osvobodile Trst.

Leta 1946 je šest zapornikov po neuspelem poskusu pobega iz zapora Alcatraz zavzelo zapor.

Leta 1953 je Hussein I. postal kralj Jordanije.

Leta 1953 je Fejsal II. postal kralj Iraka.

Leta 1955 se je rodila modna oblikovalka Donatella Versace.

Leta 1969 je angleška ladja Queen Elizabeth 2 odplula na svoje prvo potovanje proti New Yorku.

Leta 1969 je umrl nemški kancler Franz von Papen.

Leta 1972 je umrl ameriški direktor FBI-ja J. Edgar Hoover.

Leta 1979 je umrl italijanski kemik in Nobelov nagrajenec Giulio Natta.

Leta 1982 je angleška jedrska podmornica HMS Conqueror v vojni za Falklandsko otočje potopila argentinsko jahto ARA General Belgrano.

Leta 1989 je Madžarska kot prva komunistična država odprla meje z zahodom.

Leta 1995 so se začeli srbski raketni napadi na Zagreb, ki so se končali dan kasneje.

Leta 1997 so britanski volivci po 18 letih vladanja konservativcev izbrali novega predsednika vlade Tonyja Blaira – kandidata laburistične stranke. Na volitvah je premagal dotedanjega predsednika vlade Johna Majorja. Tony Blair je pri 43. letih postal najmlajši predsednik vlade v zadnjih 185 letih.

Leta 1997 je umrl avstralski nevropsiholog in Nobelov nagrajenec za medicino John Carew Eccles.

Leta 1998 je bila v Bruslju ustanovljena Evropska centralna banka.

Leta 1999 je Mireya Moscoso postala prva predsednica Paname.

Leta 2005 je umrl četrti singapurski predsednik Vi Kim Vi.