Najprej je postala regentka vladajoče monarhije, nato pa kraljica. Z ustavo iz leta 1853 je skušala omejiti pravice priseljencem, ustava ji je namreč zagotavljala večja pooblastila.

Priseljenci so z uporom zrušili kraljico Liliuokalani in jo obsodili na hišni pripor. 16. septembra 1862 se je poročila z Johnom Ownom Dominisom, ki je postal guverner otokov Oahu in Maui, s katerim pa ni imela otrok.

Naslednica trona in kraljestva bi tako po Liliuokalanijini smrti postala nečakinja Victoria Kaiulani, ki pa je umrla pred njo. Zadnja havajska kraljica je kraljestvo nasledila po svojem bratu Kalakuau 17. januarja 1891.

Američani so se za otočje zanimali zaradi cene sladkornega trsa, aneksija otočja pa je zanje pomenila varovanje in ohranjanje njihove trgovine. Ameriški minister na Havajih John L. Stevens je zato naročil ameriškim enotam z ladje U.S.S. Boston, da začnejo varovati državne ustanove in palačo. Tako so 4. julija 1894 razglasili republiko pod ameriškim nadzorom.

Ameriška vlada je menila, da je bila odstranitev kraljice napačna in nezakonita, zato so ji ponudili vrnitev kraljestva, če bi se ona opravičila priseljencem, ki jih je njena odločitev prizadela. Liliuokalani je ponudbo zavrnila, predvsem zaradi uporabe sile nad njo in njeno lastnino v času, ko so jo odstavili.

Prvi predsedenik Havajev je tako po odločitvi predsednika Clevelanda postal Sanford B. Dole. Liliuokalani so aretirali 16. januarja 1895, na njenem domu so našli orožje, ki naj bi služilo za kontrarevolucijo. Čeprav je zanikala, da bi kar koli vedela, so jo zaprli v majhno sobico v palači Iolani. Leta 1896, ko so ZDA priključile otočje, so kraljico Liliuokalani izpustili.

Kraljica je umrla leta 1917 zaradi srčne kapi. Bila je zelo izobražena, napisala pa je tudi številne pesmi. Napisala je tudi knjigo z naslovom Hawai‘i's Story by Hawai‘i's Queen, v kateri je opisala zgodovino svoje dežele. Med njenimi najbolj znanimi pesmimi je tudi himna Aloha ‘Oe, ki jo je napisala v ujetništvu.

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 490 pr. n. št. je grški vojak pretekel razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.

Leta 31 pr. n. št. so v pomorski bitki v Jonskem morju pri Akaciju Rimljani z Oktavijanom na čelu premagali združeno floto rimskega vojskovodje Marka Antonija in njegove soproge, egipčanske kraljice Kleopatre VII.

Leta 1192 se je končala tretja križarska vojna.

Leta 1598 je ruska državna skupščina izvolila Borisa Godunova za novega carja Rusije. Godunov je bil rojen okoli leta 1551. Nadaljeval je politiko centraliziranja države, skušal je omejiti privilegije duhovščine. Od leta 1590 do 1595 pa se je vojskoval s Švedi. Leta 1589 je ustanovil rusko patriarhijo. Leta 1604 se je zaradi sovraštva bojarjev in ljudskega nezadovoljstva začelo obdobje dinastične in politične krize. Lik Borisa Godunova sta kot motiv uporabila Puškin v svoji drami, Musorgski pa v operi.

Leta 1666 je v Londonu izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno gmotno škodo, umrlo je veliko ljudi.

Leta 1764 je umrl angleški astronom in duhovnik Nathaniel Bliss.

Leta 1832 je umrl nemški astronom baron Franz Xaver von Zach.

Leta 1850 se je rodil nemški fizik Woldemar Voigt.

Leta 1851 je umrl slovenski duhovnik in vinogradnik Matija Vertovec.

Leta 1853 se je rodil nemški kemik Wilhelm Ostwald, ki je za svoje znanstveno delo leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1865 je v Dublinu umrl matematik in astronom sir William Rowan Hamilton. Ustvaril je pomembno matematično delo o optiki in razvil teorijo hiperkompleksnih števil, veliko pa je prispeval k uvajanju metode operatorjev mehaniki. Rodil se je 4. avgusta 1805 v Dublinu.

Leta 1870 so Prusi pri Sedanu ujeli Napoleona III., s polnim imenom Charles-Luis Napoleon Bonaperte. Napoleon III. je bil tretji sin Luisa Bonaparta, Napoleonovega brata in kralja Holandije. Med revolucijo leta 1848 se je, potem ko so ga zaradi poskusov prevrata izgnali iz Francije, vrnil v državo in je bil po sprejetju nove ustave izvoljen za predsednika, štiri leta kasnje pa se je dal po državnem udaru okronati za cesarja. V bitki pri Sadanu je bila vojska Napoleona III. dokončno premagana, Prusi so ga ujeli in odstavili. Preostanek življenja je preživel v izgnanstvu v Angliji. V Franciji pa se je začelo obdobje takoimenovane tretje republike.

Leta 1872 je bil na 5. kongresu prve internacionale v Haagu sprejet sklep o preselitvi Generalnega sveta v ZDA. Odločitev so sprejeli po propadu Pariške komune leta 1871, delo v Londonu je bilo nemogoče, zavoljo silovite reakcije evropskih držav. Štiri leta kasneje so kongresu v Filadelfiji Generalni svet razpustili in Internacionala je prenehala z delovanjem.

Leta 1878 se je rodil francoski matematik Maurice René Fréchet.

Leta 1908 se je rodil ruski raketni inženir Valentin Petrovič Gluško.

Leta 1939 so v Švici izvolili Henrija Guisana za vrhovnega poveljnika švicarskih oboroženih sil.

Leta 1940 so se Francoska pacifiška ozemlja pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1942 se je moral feldmaršal Erwin Rommel, poveljnik nemško-italijanske oklopne armade, umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki. To se je zgodilo po posvetu s svojimi štabnimi oficirji, ko je v poletnih mesecih že povsem izčrpal svoje zmogljivosti. Primanjkovalo mu je goriva in zavezniške pomorske sile so mu potapljale številne oskrbovalne kovoje iz Evrope. Feldmaršal Erwin Rommel je bil med drugim osumljen sodelovanja v antentatu na Hitlera, julija leta 1944 se naredil samomor.

Leta 1944 je ameriški finančni minister Henry Morgenthau objavil načrt o povojni ureditvi Nemčije.

Leta 1945 so predstavniki japonskega Vrhovnega poveljstva na vojaški ladji Missouri podpisali popolno kapitulacijo Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Po številnih porazih, zlasti pa potem, ko so Američani odvrgli jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki in vstopu Sovjetske zveze v vojno proti Japonski ter posredovanju cesarja Hirohita, se je Japonska vdala 14. avgusta. General Douglas MacArtur, vrhovni poveljnik zavezniških sil vdajo Japoncev sprejel 2. septembra, Japonska je s predajo izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi.

Leta 1945 je po odstopu Bao Daia bila razglašena Demokratična republika Vietnam s predsednikom Ho Ši Minhom. Pred tem je bil bil razdeljen na tri dele: Tonkin na severu, Anam v osrednjem delu in Kočinčino na jugu. Ho Ši Minh je ustanovil Revolucionarno zvezo vietnamske mladine. Komuniste je postavil na čelo gibanja za neodvisnost. Revolucionarna zveza Vietminh je po japonskem porazu prevzela oblast v severnem Vietnamu. Leto dni po razglasitvi je bila priznana za svobodno državo "znotraj indokitajske federacije in francoske zveze". Francozi pa ozemlja niso hoteli predati. V osemletni vojni je Ho Ši Minh Francoze porazil pri Dien Bien Phuju. Nastali sta dve državi: Demokratična republika Vietnam in protikomunistična Republika Vietnam. Sledilo je obdobje spopadov med severnim in južnim Vietnamom. Leta 1976 se je ponovno združena država preimenovala v Socialistično republiko Vietnam.

Leta 1948 se je rodila ameriška učiteljica in astronavtka Sharon Christa McAuliffe.

Leta 1992 je umrla ameriška genetičarka Barbara McClintock, ki je za svoje delo leta 1983 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1996 je filipinska vlada podpisala mirovni sporazum z muslimanskimi uporniki na otoku Mindanao. Državljanska vojna na južnem otoku Mindanao je trajala 24 let in terjala več kot 125.000 žrtev.

Leta 2001 je umrl južnoafriški kirurg Christiaan Neethling Barnard, ki je kot prvi na svetu presadil človeško srce.