Christiaan Barnard je medicino študiral v južnoafriškem Capetownu, doktoriral pa je v Minnesoti v ZDA. Foto: EPA
Christiaan Barnard je medicino študiral v južnoafriškem Capetownu, doktoriral pa je v Minnesoti v ZDA. Foto: EPA
Christiaan Barnard
Prvo presaditev človeškega srca je Barnard izvedel leta 1967. Foto: EPA
Mihail Gorbačov in Christiaan Barnard
Barnard je za svoje delo dobil ogromno različnih priznanj - leta 2000 mu je nekdanji sovjetski voditelj Gorbačov podelil eno od svetovnih nagrad. Foto: EPA
Oktavijan je vodil rimsko vojsko proti Marku Antoniju in egipčanski kraljici Kleopatri.
Mesto je pogorelo leta 1666. Foto: RTV SLO
Tretji križarski pohod se je končal na današnji dan leta 1192.
Veliki požar v Londonu
Požar v Londonu leta 1666 je povzročil ogromno gmotno škodo.
Lydia K. Dominis
Lydia K. Dominis je bila zadnja havajska kraljica.
Napoleon III.
Napoleon III. je bil nečak Napoleona I.
Erwin Rommel
Rommel se je moral na današnji dan umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki.
Barbara McClintock
Barbara McClintock je za svoje delo leta 1983 prejela Nobelovo nagrado.

Barnard se je rodil 8. novembra 1922 v južnoafriškem Beaufort Westu. Njegov oče je bil duhovnik, Christian sam pa se je očetovi volji, da bi sledil njegovim stopinjam, uprl.

Študiral je medicino na medicinski fakulteti univerze v Capetownu, pripravništvo je opravil v mestni bolnišnici Groote Schuur Hospital, svojo prakso pa je odprl v podeželskem mestu Ceres. Tam se je leta 1948 tudi poročil z medicinsko sestro Aletto Louw. Leta 1951 se je vrnil v Capetown, kjer je delal v dveh bolnišnicah hkrati in magistriral iz medicine, nato pa pred odhodom leta 1956 na univerzo v Minnesoti, kjer je študiral kirurgijo,še doktoriral.

Med študijem v ZDA se je začel zanimati za kardiokirurgijo in se odločil, da se bo na tem področju tudi specializiral. Leta 1958 je bil imenovan za srčnega kirurga v bolnišnici Groote Schuur, kjer je odprl tudi prvi oddelek, namenjen srčnim bolnikom. Leta 1959 je kot prvi v Južnoafriški republiki presadil človeško ledvico. Poleg dela v bolnišnici je predaval tudi na univerzi v Capetownu, kjer je leta 1961 postal vodja oddelka za kardiokirurgijo.

Prvo presaditev človeškega srca je izvedel 3. decembra 1967, operacija pa je trajala devet ur. Pri njej je sodelovalo 30 ljudi. Pacient, 55-letni Louis Washkansky, je imel slabo srce in je trpel za diabetesom. Srce, ki so mu ga vsadili med operacijo, je bilo od mlade ženske, Denise Darvall, ki je umrla v prometni nesreči. Louis je uspešno prestal operacijo in je po njej živel še 18 dni, nato pa je umrl zaradi pljučnice, ki jo je dobil zaradi jemanja tablet, ki so mu zmanjšale imunsko odpornost. Drugo transplantacijo je Barnard izvedel 2. januarja 1968, pacient Philip Blaiberg pa je živel še 19 mesecev. Kmalu zatem je operiral tudi prvo žensko. Dorothy Fisher je po operaciji leta 1969 živela še 24 let. Barnard pa se je ločil in se leta 1970 poročil z Barbaro Zoellner.

Počasi je Barnard začel uvajati nove tehnike operiranja, med njimi tudi dvojne transplantacije, umetne zaklopke … Leta 1982 se je ločil od druge žene iin se naslednje leto upokojil, saj je imel revmatični artritis, zaradi katerega so mu roke otopele. Znova se je poročil leta 1988 z veliko mlajšo Karin Setzkorn, od katere se je ločil leto dni pred svojo smrtjo. Umrl je na Paphosu v Cipru, potem ko je utrpel hud astmatični napad. Za sabo je pustil pet otrok.


Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 490 pr. n. št. je grški vojak pretekel razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.

Leta 31 pr. n. št. so v pomorski bitki v Jonskem morju pri Akaciju Rimljani z Oktavijanom na čelu premagali združeno floto rimskega vojskovodje Marka Antonija in njegove soproge, egipčanske kraljice Kleopatre VII.

Leta 1192 se je končala tretja križarska vojna.

Leta 1598 je ruska državna skupščina izvolila Borisa Godunova za novega carja Rusije. Godunov je bil rojen okoli leta 1551. Nadaljeval je politiko centraliziranja države, skušal je omejiti privilegije duhovščine. Od leta 1590 do 1595 pa se je vojskoval s Švedi. Leta 1589 je ustanovil rusko patriarhijo. Leta 1604 se je zaradi sovraštva bojarjev in ljudskega nezadovoljstva začelo obdobje dinastične in politične krize. Lik Borisa Godunova sta kot motiv uporabila Puškin v svoji drami, Musorgski pa v operi.

Leta 1666 je v Londonu izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno gmotno škodo, umrlo je veliko ljudi.

Leta 1764 je umrl angleški astronom in duhovnik Nathaniel Bliss.

Leta 1832 je umrl nemški astronom baron Franz Xaver von Zach.

Leta 1850 se je rodil nemški fizik Woldemar Voigt.

Leta 1851 je umrl slovenski duhovnik in vinogradnik Matija Vertovec.

Leta 1853 se je rodil nemški kemik Wilhelm Ostwald, ki je za svoje znanstveno delo leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1865 je v Dublinu umrl matematik in astronom sir William Rowan Hamilton. Ustvaril je pomembno matematično delo o optiki in razvil teorijo hiperkompleksnih števil, veliko pa je prispeval k uvajanju metode operatorjev mehaniki. Rodil se je 4. avgusta 1805 v Dublinu.

Leta 1870 so Prusi pri Sedanu ujeli Napoleona III., s polnim imenom Charles-Luis Napoleon Bonaperte. Napoleon III. je bil tretji sin Luisa Bonaparta, Napoleonovega brata in kralja Holandije. Med revolucijo leta 1848 se je, potem ko so ga zaradi poskusov prevrata izgnali iz Francije, vrnil v državo in je bil po sprejetju nove ustave izvoljen za predsednika, štiri leta kasnje pa se je dal po državnem udaru okronati za cesarja. V bitki pri Sadanu je bila vojska Napoleona III. dokončno premagana, Prusi so ga ujeli in odstavili. Preostanek življenja je preživel v izgnanstvu v Angliji. V Franciji pa se je začelo obdobje takoimenovane tretje republike.

Leta 1872 je bil na 5. kongresu prve internacionale v Haagu sprejet sklep o preselitvi Generalnega sveta v ZDA. Odločitev so sprejeli po propadu Pariške komune leta 1871, delo v Londonu je bilo nemogoče, zavoljo silovite reakcije evropskih držav. Štiri leta kasneje so kongresu v Filadelfiji Generalni svet razpustili in Internacionala je prenehala z delovanjem.

Leta 1878 se je rodil francoski matematik Maurice René Fréchet.

Leta 1838 se je rodila zadnja havajska kraljica Liliuokalani, krščena kot Lydia Liliuokalani, pozneje pa imenovana Lydia K. Dominis.

Leta 1908 se je rodil ruski raketni inženir Valentin Petrovič Gluško.

Leta 1939 so v Švici izvolili Henrija Guisana za vrhovnega poveljnika švicarskih oboroženih sil.

Leta 1940 so se Francoska pacifiška ozemlja pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1942 se je moral feldmaršal Erwin Rommel, poveljnik nemško-italijanske oklopne armade, umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki. To se je zgodilo po posvetu s svojimi štabnimi oficirji, ko je v poletnih mesecih že povsem izčrpal svoje zmogljivosti. Primanjkovalo mu je goriva in zavezniške pomorske sile so mu potapljale številne oskrbovalne kovoje iz Evrope. Feldmaršal Erwin Rommel je bil med drugim osumljen sodelovanja v antentatu na Hitlera, julija leta 1944 se naredil samomor.

Leta 1944 je ameriški finančni minister Henry Morgenthau objavil načrt o povojni ureditvi Nemčije.

Leta 1945 so predstavniki japonskega Vrhovnega poveljstva na vojaški ladji Missouri podpisali popolno kapitulacijo Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Po številnih porazih, zlasti pa potem, ko so Američani odvrgli jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki in vstopu Sovjetske zveze v vojno proti Japonski ter posredovanju cesarja Hirohita, se je Japonska vdala 14. avgusta. General Douglas MacArtur, vrhovni poveljnik zavezniških sil vdajo Japoncev sprejel 2. septembra, Japonska je s predajo izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi.

Leta 1945 je po odstopu Bao Daia bila razglašena Demokratična republika Vietnam s predsednikom Ho Ši Minhom. Pred tem je bil bil razdeljen na tri dele: Tonkin na severu, Anam v osrednjem delu in Kočinčino na jugu. Ho Ši Minh je ustanovil Revolucionarno zvezo vietnamske mladine. Komuniste je postavil na čelo gibanja za neodvisnost. Revolucionarna zveza Vietminh je po japonskem porazu prevzela oblast v severnem Vietnamu. Leto dni po razglasitvi je bila priznana za svobodno državo "znotraj indokitajske federacije in francoske zveze". Francozi pa ozemlja niso hoteli predati. V osemletni vojni je Ho Ši Minh Francoze porazil pri Dien Bien Phuju. Nastali sta dve državi: Demokratična republika Vietnam in protikomunistična Republika Vietnam. Sledilo je obdobje spopadov med severnim in južnim Vietnamom. Leta 1976 se je ponovno združena država preimenovala v Socialistično republiko Vietnam.

Leta 1948 se je rodila ameriška učiteljica in astronavtka Sharon Christa McAuliffe.

Leta 1992 je umrla ameriška genetičarka Barbara McClintock, ki je za svoje delo leta 1983 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1996 je filipinska vlada podpisala mirovni sporazum z muslimanskimi uporniki na otoku Mindanao. Državljanska vojna na južnem otoku Mindanao je trajala 24 let in terjala več kot 125.000 žrtev.