Panamski general Manuel Antonio Noriega Moreno se je rodil 11. februarja 1938 v Panami in je bil vodja države med letoma 1983 in 1989. Na začetku je bil Noriega velik zaveznik ZDA in je delal za Cio od konca petdesetih let prejšnjega stoletja do leta 1986. Proti koncu osemdesetih let so se odnosi med ZDA in Panamo zelo zaostrili, Američani pa so strmoglavili Noriego in ga zajeli. Odpeljali so ga v ZDA, kjer so mu sodili zaradi preprodaje drog.

Leta 1992 so ga obsodili na zaporno kazen in ga odpeljali v zvezni zapor v Miami, kjer ga hčerke in vnuki redno obiskujejo. 4. decembra 2004 je utrpel lažjo kap in premestili so ga v tajno bolnišnico v Miamiju.

Američani naj bi Noriego podpirali do 5. februarja 1988, potem pa ga je DEA (ameriška Agencija za boj proti drogam - Drug Enforcement Administration) obtožil kršenja zakonov, povezanih z razpečevanjem prepovedanih drog pred letom 1984.

Ko so Američani zavzeli Panamo, je Noriegi uspelo pobegniti. Zatekel se je na vatikansko ambasado v Panami. Američani so ambasado obkolili, vatikanski ambasador pa se je pritožil pri ameriškemu predsedniku Bushu zaradi kršenja človekovih pravic.

Noriega se je 3. januarja 1990 predal. Prepeljali so ga v Miami, kjer so mu sodili. Obtožnica je zajemala osem točk, v katerih so ga obtoževali preprodaje drog, organiziranega izsiljevanja in pranja denarja. Noriego so 16. septembra 1992 spoznali za krivega in ga obsodili na 40-letno zaporno kazen.

Leta 1999 so mu zmanjšali kazen za deset let, za pogojno izpustitev pa bo lahko zaprosil leta 2029.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 217 je umrl papež Zeferin.

Leta 910 je umrl kralj Alfonso III. Leonski.

Leta 1022 je umrla Elvira Mendes, žena kralja Alfonsa V. Kastiljskega.

Leta 1335 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Izdelati je dal zakonik za vso državo, ki je uredil načela državne ureditve in je bil neke vrste ustava.

Leta 1522 je otomanski sultan Sulejman Veličastni sprejel vdajo preživelih vitezov iz Rodosa, ki jim je nato dovolil, da so se lahko preselili. Vitezi so se preselili na Malto, kjer so ustanovili Malteški viteški red.

Leta 1537 se je rodil švedski kralj Ivan III.

Leta 1590 je umrl francoski kirurg Amroise Pare. V kirurgijo je uvedel številne novosti in spremembe.

Leta 1722 je umrl kitajski vladar Kangši.

Leta 1841 se je rodil francoski mirovnik Ferdinand Buisson, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1860 se je Južna Karolina kot prva zvezna ameriška država ločila od ZDA.

Leta 1869 je ruski car Peter I. izdal odlok, da se v Rusiji začne novo leto 1. januarja.

Leta 1890 se je rodil češki kemik in Nobelov nagrajenec Jaroslav Heyrovský.

Leta 1910 je Ernest Rutherford dokazal obstoj atomskega jedra.

Leta 1915 so iz Galipolija evakuirali še zadnje avstralske čete.

Leta 1917 je bila ustanovljena prva sovjetska tajna policija - Čeka.

Leta 1928 je Velika Britanija priznala vlado Guomindanga na Kitajskem.

Leta 1929 je umrl sedmi predsednik Francije Émile Loubet.

Leta 1927 se je rodil južnokorejski predsednik Kim Joung Sam.

Leta 1942 je general Franco zavaroval svojo nevtralnost, odredil delno mobilizacijo in sklenil s Portugalsko pakt o nevtralnosti.

Leta 1952 je letalo ameriškega letalstva strmoglavilo v Moses Laku. Umrlo je 87 ljudi.

Leta 1958 je bil francoski general Charles De Gaulle izbran za prvega predsednika pete francoske republike.

Leta 1960 so v ZR Nemčiji aretirali Richarda Baera, komandanta Auschwitza.

Leta 1971 je bil avstrijski diplomat Kurt Waldheim izvoljen za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov.

Leta 1971 je Zulfikar Buto postal predsednik Pakistana.

Leta 1973 so ubili španskega premierja Luisa Carrereja Blanca.

Leta 1984 se je ogenj, ki je zajel tunel Summit, potem ko je tovorni vlak, ki je prevažal več kot milijon litrov bencina, iztiril v bližini mesta Todmorden v angleškem pogorju Pennines, tako razširil, da velja za največji podzemni požar v zgodovini.

Leta 1988 so na Dunaju članice OZN-a podpisale konvencijo o nezakonitem razpečevanju narkotikov in psihotropnih snovi.

Leta 1990 je odstopil ruski zunanji minister Eduard Ševarnadze, eden od arhitektov popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom.

Leta 1992 so v Srbiji za predsednika države izvolili Slobodana Miloševića, ki si je tako le še utrdil oblast v Srbiji.

Leta 1995 je Nato začel mirovne akcije v Bosni in Hercegovini.

Leta 1995 je boeing 757 ameriškega letalskega prevoznika American Airlines strmoglavilo v gorah 50 kilometrov severno od Calija v Kolumbiji. V nesreči je umrlo 160 ljudi.

Leta 1999 je vrhovno sodišče v ameriški zvezni državi Vermont odločilo, da imajo homoseksualni pari enake pravice kot poročeni heteroseksualni pari.

Leta 1999 je Portugalska na Macau predala oblast Kitajski.

Leta 2001 je umrl prvi predsednik Senegala Léopold Sédar Senghor.