Bolj znan je bil kot Buzz Aldrin. Aldrin je bil drugi človek na Luni takoj za Neilom Armstrongom. Rodil se je kot tretji otrok v družini Aldrin. Njegov oče je bil vojaški pilot. Tudi sam je obiskoval vojaško akademijo West Point, kjer je magistriral. Služboval je v vojnem letalstvu ZDA. Udeležil se je korejske vojne, kasneje pa je nadaljeval študij tehnike in doktoriral. Nasa ga je leta 1963 uvrstila na seznam astronavtov. Aldrin je bil prvi človek z doktoratom, ki mu je to uspelo in eden redkih, ki niso bili najprej preizkusni piloti.

Za Naso je načrtoval polete. Med poletom z Geminijem 5 leta 1965 (zaradi okvare polet ni uspel) pa so mu dodelili vlogo vezista. Leta 1966 je bil nadomestni pilot v poletu z Geminijem 10. Istega leta je opravil svoj prvi vesoljski polet in se takrat tudi sprehodil po vesolju. Zaradi več nesrečnih smrti astronavtov – kandidatov za polet v vesolje je bil Aldrin 9. januarja 1969 povabljen v posadko Apolla 11, ki je bila izbrana za pristanek na Luni. Apollo 11 so izstrelili 16. julija 1969 ob 14.32 po srednjeevropskem času s pomočjo supertežke nosilne rakete Saturn 5.

Človek je na Luni prvič pristal 20. julija 1969 ob 21:17:40 po srednjeevropskem času. Armstrong je ročno vodil plovilo in iskal primerno mesto za pristanek zunaj kraterja. Lunarni modul je imel po pristanku le še za 10 do 40 sekund goriva, namenjenega pristajalnim manevrom.

Vse se je vendarle končalo srečno. Neil je na površje Lune stopil 21. julija 1969 ob 3:56:20 po srednjeevropskem času. Njegove prve besede na Luni so bile: "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo." Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 225 se je rodil rimski cesar Gordian III.

Leta 1156 je umrl škof in zaščitnik Finske Henry, ki ga je – tako pravi legenda – s sekiro ubil svobodni kmet Lalli na poledenelem jezeru Köyliönjärvi.

Leta 1265 je Simon de Montfort v Londonu sklical parlament, v katerem so prvič kot spodnji dom sodelovali tudi meščani.

Leta 1320 je vojvoda Wladyslaw Lokietek postal poljski kralj.

Leta 1356 je Edward Balliol odstopil kot škotski kralj.

Leta 1358 se je rodila Eleanor Aragonska, žena kralja Ivana I. Kastiljskega.

Leta 1479 je umrl aragonski kralj Ivan II.

Leta 1523 je bil Christian II. prisiljen odstopiti kot kralj Danske in Norveške.

Leta 1554 se je rodil portugalski kralj Sebastian.

Leta 1612 je umrl svetorimski cesar Rudolf II.

Leta 1666 je umrla Anna Avstrijska, francoska regentka in žena francoskega kralja Ludvika XIII.

Leta 1667 se je končala trinajstletna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena popustiti in Rusiji odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem bregu Dnjepra.

Leta 1716 se je rodil španski kralj Carlos III.

Leta 1745 je umrl svetorimski cesar Charles VII.

Leta 1798 se je rodil peti in hkrati zadnji teksaški predsednik Anson Jones.

Leta 1819 je umrl španski kralj Carlos IV.

Leta 1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnosti Belgije. Za kralja je bil potrjen Leopold I. Belgijska vstaja se je začela avgusta leta 1830, njen cilj pa je bil doseči upravno ločitev od Holandske. Holandski kralj je poslal v Belgijo vojsko, ki naj bi utrdila njegovo oblast. V pouličnih bojih so zmagali Belgijci, postavili so začasno vlado, ki je razglasila neodvisnost.

Leta 1839 je v bitki pri Yungayju Čile premagal združeno vojsko Peruja in Bolivije.

Leta 1840 je Williem II. postal nizozemski kralj.

Leta 1848 je umrl danski kralj Christian VIII.

Leta 1885 je L. A. Thompson patentiral tobogan.

Leta 1887 je ameriški senat dovolil vojaški mornarici, da najame Pearl Harbor kot pristanišče.

Leta 1891 je umrl havajski kralj David Kalakaua.

Leta 1907 je umrl ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

Leta 1915 se je rodil pakistanski predsednik Gulam Išaq Kan.

Leta 1919 je jugoslovanski regent Aleksander Karadjordjević pooblastil Janka Brejca in Gregorja Žerjava za sestavo deželne vlade v Ljubljani.

Leta 1931 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec David Lee.

Leta 1936 je umrl angleški kralj George V., Edvard VIII. pa je zaprisegel kot novi britanski kralj

Leta 1937 so v Boci, ameriška zvezna država Kalifornija, izmerili najnižjo temperaturo v zgodovini te države. Temperatura je znašala -42,8 stopinje Celzija.

Leta 1937 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt začel svoj drugi mandat.

Leta 1943 se je začela četrta sovražnikova ofenziva (Weiss), ki naj bi uničila partizane v vzhodni Bosni, Liki in na Kordonu. V to ofenzivo sodi znamenita bitka na Neretvi in rešitev 4.000 ranjenih in bolnih partizanov ter civilistov.

Leta 1944 je angleško letalstvo odvrglo 2.300 ton bomb na Berlin.

Leta 1945 so na osvobojenem ozemlju v Cerknem pripravili prve partizanske smučarske tekme. V slalomu, patruljnem teku s streljanjem in smučarskih skokih so nastopili borci IX. korpusa. Na tekmovanju so bili tudi člani štaba XXXI. divizije, štab korpusa, angleška in sovjetska misija. Tekmovanje so morali zaradi preleta zavezniški letal enkrat prekiniti. Odmetavali so hrano, orožje in drugo opremo.

Leta 1946 je Charles de Gaulle odstopil z mesta francoskega predsednika.

Leta 1949 se je rodila ameriška manekenka in podjetnica češkega rodu Ivana Trump.

Leta 1949 se je rodil švedski premier Göran Persson.

Leta 1950 se je rodil nigerijski predsednik Mahamane Ousmane.

Leta 1952 je Edgar Faure postal francoski premier.

Leta 1958 je Elvis Presley prejel obvestilo o vpoklicu v vojsko.

Leta 1961 je demokrat John F. Kennedy zaprisegel kot 35. predsednik ZDA.

Leta 1969 so v meglici Rakovica odkrili prve pulzarje.

Leta 1976 so Palestinci med pokolom v Damourju pobili okoli 330 maronitov.

Leta 1980 se je ameriški predsednik Jimmy Carter odločil, da bo zaradi sovjetskega posredovanja v Afganistanu napovedal bojkot poletnih olimpijskih iger v Moskvi, če se njihove čete ne bodo umaknile iz te države. Ameriški športniki se teh iger pozneje res niso udeležili.

Leta 1981 je Ronald W. Reagan zaprisegel kot 40. predsednik ZDA.

Leta 1981 je Iran izpustil 52 ameriških talcev, le nekaj minut preden je Reagan prisegel kot predsednik.

Leta 1986 so po vseh ZDA prvič praznovali praznik, posvečen Martinu Luthru Kingu.

Leta 1986 sta Velika Britanija in Francija objavili načrte o gradnji tunela pod Rokavskim prelivom.

Leta 1990 se je v Beogradu začel izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kjer njeni predstavniki niso mogli uveljaviti pobud za demokratično preobrazbo organizacije, zato so kongres predčasno zapustili. To je bil povod za razpad Zveze komunistov Jugoslavije.

Leta 1996 je bil Jaser Arafat izvoljen za predsednika Palestine.

Leta 1999 je kitajska tiskovna agencija China News Service objavila, da je vlada prepovedala uporabo interneta. Še posebej je to veljalo za lokale z neomejenim dostopom do interneta.

Leta 2005 je umrl norveški premier Per Borten.