Rodil se je v Genovi, domnevno je bil sin genovskega tkalca. Po poroki s Portugalko Felipo Moniz Perestreloo, ki mu je rodila hčer Diego, je živel na Portugalskem, kjer ga je florentinski učenjak Paolo Toscanelli navdušil nad iskanjem zahodne - krajše pomorske poti do Indije.

Tako je konec 15. in v začetku 16. stoletja v upanju, da bo našel morsko pot do Indije, kar štirikrat obplul Ameriko. Na podlagi Toscanellijevega zemljevida je zasnoval svoj načrt, ki pa je pri portugalskem kralju Henriku Pomorščaku naletel na gluha ušesa. Razočaran se je obrnil na špansko kraljico Isabelo in kralja Ferdinanta.

Po kar osemletnem čakanju sta mu nato le, ob podpori frančiškanskega samostana La Rabida, ponudila tri ladje: Pinto, Nino in Santa Marijo. Z devetdesetčlansko posadko je Kolumb, 17. aprila 1492, odjadral iz pristanišča Palos.

Plul je mimo Karibskega otočja in 12. oktobra zjutraj, istega leta, pristal na Bahamskem otoku San Salvador in ga v imenu Španije, prepričan da je v južni Aziji, zavzel. Od tod so odpluli na severno obalo Kube, kjer so Španci, kot prvi Evropejci, spoznali koruzo, tobak in sladki krompir. Poveljujoča ladja Santa Marija pa je nasedla na Haitiju, zakar se ji je bilo potrebno odreči. Pred odhodom je, 25. decembra 1492, na Haitiju ustanovil prvo špansko naselbino - Fort Novidad in v njej pustil 38 mož posadke. Vračal se je mimo Azorskih otokov in 15. marca 1493 priplul v Palos.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 325 je rimski cesar Konstantin Veliki odprl ekumenski koncil v Nikeji, na katerem so obsodili arijansko herezijo in razglasili nikejsko veroizpoved.

Leta 526 je v potresu, ki je prizadel Sirijo, umrlo okoli 300 tisoč ljudi.

Leta1277 je umrl papež Janez XXI., s pravim imenom Petrus Juliani. Rodil se je leta 1215, papež pa je postal leta 1276.

Leta 1492 pa je Krištof Kolumb dobil finančno pomoč španskega dvora, da bi s plovbo na zahod odkril Indijo. Njegove tri ladje – Pinta, Nina in Santa Maria so 12. oktobra zagledale San Salvador. Med drugo plovbo leta 1493 je na ozemlju današnje Dominikanske republike ustanovil prvo mestno naselbino v novem svetu. Na svojih potovanjih je našel otoke v bahamskem arhipelagu, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniolo – odkrite otoke je imel za del Azije.

Leta 1570 je nizozemski kartograf in geograf Abraham Ortelius v Antwerpnu izdal prvi sodobni atlas sveta - Gledališče sveta (Theatrum orbis terrarum).

Leta 1795 so v Parizu sprejeli konvencijo o metru, ki naj bi postal mednarodna dolžinska mera.

Leta 1822 se je rodil francoski ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za mir Frédéric Passy.

Leta 1860 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Eduard Buchner.

Leta 1873 sta Levi Strauss in Jacob Davis prejela patent za modri džins.

Leta 1882 so Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija ustanovile trojno zvezo.

Leta 1883 se je rodil iraški kralj Fejsal I., ki je umrl leta 1933.

Leta 1883 je vulkan Krakatoa začel bruhati lavo. Umiril se je šele tri mesece kasneje.

Leta 1896 je šest ton težak lestenec padel s stropa v pariški Palais Garnier in pod sabo pokopal množico ljudi. Umrl je en človek, več pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1902 je Kuba postala neodvisna država.

Leta 1913 se je rodil ameriški inženir in ustanovitelj podjetja Hewlett-Packard, William Hewlett.

Leta 1915 se je rodil izraelski politik Moše Dajan. Umrl je leta 1981.

Leta 1918 se je rodil ameriški genetik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Edward B. Lewis.

Leta 1927 je Kraljevina Hidžaz in Nedžd (danes Savdska Arabija) postala neodvisna država

Leta 1927 je Charles Lindberg začel znameniti letalski prelet Atlantskega oceana brez postanka. Ob 7.52 je vzletel s polja Roosevelt na Long Islandu, naslednji dan ob 22.22 pa je pristal v Parizu.

Leta 1940 so prvi zaporniki prispeli v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Leta 1941 se je začel nemški zračni desant na Kreto. Po 12 dnevih bojev so Nemci osvojili otok.

Leta 1947 je umrl avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Philipp Lenard.

Leta 1963 je vrhovno sodišče v Združenih državah Amerike obsodilo segregacijo kot neustavno. 2. junija 1964 je Johnson podpisal zakon o državljanskih pravicah, ki je vsem državljanom namenil enake pravice v javnih prostorih. Ukinjena je bila tudi rasna delitev šol.

Leta 1964 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec iz leta 1925 James Franck.

Leta 1965 je pakistanski boeing 720-B strmoglavil med pristajanjem na kairskem letališču. Umrlo je 121 ljudi.

Leta 1983 sta Luc Montagnier in Robert Gallo vsak posebej v časopisu Science objavila odkritje HIV-a.

Leta 1989 je umrl angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec John Hicks.

Leta 1990 so v Romuniji potekale prve demokratične predsedniške in parlamentarne volitve.

Leta 2002 je Vzhodni Timor postal neodvisna država.