Njegovo pravo ime naj bi bilo Ahmad Fadeel al-Nazal al-Khalayleh, odraščal je v revščini v jordanskem mestu Zarqa in naj bi bil celo cestni razbojnik. Pri 17 letih je pustil šolo, v 80. letih naj bi bil celo nekaj časa v zaporu zaradi posedovanja droge in spolnega napada.

Leta 1989 je odpotoval v Afganistan, da bi se pridružil uporu proti invaziji Sovjetske zveze na to državo. Ko je prispel v državo, so jo Rusi že zapuščali. V Afganistanu naj bi spoznal Osamo bin Ladna in se z njim spoprijateljil. Začel je pisati za neki islamski časopis. V 90. letih naj bi nato večkrat potoval v Evropo in ustanovil paravojaško organizacijo al-Tawhid, ki naj bi v Jordaniji vzpostavila islamski režim.

Leta 1992 so ga v Jordaniji aretirali in naslednjih pet let je preživel v zaporu zaradi obsodbe, da je želel z udarom odstraniti monarha in uničiti monarhijo ter ustanoviti islamski kalifat. Ob aretaciji so pri njem našli eksploziv, v zaporu pa so se ga ostali zaporniki bali. V zaporu je spoznal novinarja Fouada Husseina, ki je leta 2005 napisal knjigo o Zarkaviju in o strategiji Al Kaide. Ko so ga izpustili iz zapora, je sodeloval pri poskusu razstrelitve hotela Radissona SAS Hotela v Amanu, v katerem je bivalo veliko izraelskih in ameriških turistov.

Potem je pobegnil iz Jordanije in odpotoval v pakistanski Peševar, nato pa je v Afganistanu ustanovil vojaški kamp, kjer so se njegovi somišljenci naučili uporabljati strupe in eksplozive. V Kandaharju in Kabulu naj bi se Zarkavi večkrat sestal z Osamo in drugimi člani Al Kaide. Počasi je postal eden najpomembnejših članov te organizacije. Nasprotoval je vmešavanju zahodnih držav, posebno ZDA, v svet, kjer prevladuje islam. Nasprotoval je tudi podpiranju Izraela, septembra 2005 pa je napovedal vojno vsem šiitom v Iraku.

Kot vodja Al Kaide v Iraku je odgovoren za več tisoč smrtnih žrtev, večinoma civilistov. Pred ameriškim napadom na Irak je bil vodja islamske militantne skupine, ki je bila povezana z Al Kaido, saj jo je Osama oskrboval z denarjem in orožjem. Po ameriškem napadu na Irak pa je postal eden najvidnejših članov bin Ladnove mreže.

21. oktobra 2004 je javno oznanil, da se je priključil bin Ladnu in Al Kaidi. 27. decembra istega leta pa je Osama na videoposnetku, ki ga je predvajala Al Džazira, Zarkavija označil za Princa Al Kaide v Iraku. Zarkavi je kmalu postal najbolj iskani moški v Iraku in Jordaniji, ameriška vlada pa je ponudila 25 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi vodila k njegovemu prijetju.

7. junija 2006 je bil Zarkavi ubit blizu mesta Bakuba v zračnem napadu ameriške vojske. V napadu je bil huje ranjen in je nato 50 minut po koncu zračnega napada umrl zaradi notranjih krvavitev. 15. junija ga je na mestu vodje Al Kaide v Iraku nasledil Egipčan Abu Ayyub Al Masri.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1097 so križarji prišli pred Antiohijo.

Leta 1469 se je rodil prvi guru Sikhov Guru Nanak Dev.

Leta 1632 se je rodil angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik sir Christopher Wren.

Leta 1677 se je rodil poljski kralj Stanislaus I. Leszczyński.

Leta 1713 je umrl škotski fizik Archibald Pitcairne.

Leta 1740 je po smrti cesarja Karla VI. oblast v Avstriji prevzela njegova hči Marija Terezija.

Leta 1803 so ZDA ratificirale nakup Luisiane, ki je bila pred tem francoska kolonija.

Leta 1808 se je rodil nemški geograf Karl Andree.

Leta 1819 se je rodil perzijski prerok in mučenik Sijid Mirza Ali Mohamed – Bab.

Leta 1883 sta Peru in Čile podpisala anconski sporazum, s čimer se je končalo perujsko sodelovanje v pacifiški vojni.

Leta 1889 se je rodil ameriški astronom Edwin Powell Hubble.

Leta 1891 se je rodil angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1892 naj bi se rodil kenijski državnik Jomo Kenyatta.

Leta 1897 se je rodil korejski prestolonaslednik Eun.

Leta 1915 se je rodil makedonski narodni heroj Mirče Acev.

Leta 1918 je Nemčija sprejela vse pogoje antante za prenehanje 1. svetovne vojne.

Leta 1920 je umrl nemški skladatelj Max Bruch, uvrščen v starejšo generacijo poznih romantikov. Napisal je več oratorijev, s katerimi je v dosegel veliko uspehov, danes pa jih je večina potonila v pozabo. Na repertoarju violinskih virtuozov se je najdlje obdržal njegov koncert za violino in orkester.

Leta 1943 je bila v Carbonari v Italiji ustanovljena 1. prekomorska brigada. Med štirimi bataljoni je bil tudi bataljon Slovencev.

Leta 1944 je ameriška vojska vkoraka v Aachen.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Leytu na Filipinih.

Leta 1964 je umrl 31. predsednik Združenih držav Amerike Herbert Hoover.

Leta 1968 se je Jacqueline Kennedy, vdova ameriškega predsednika Johna Kennedyja poročila z grškim bogatašem Aristotelom Onasisom.

Leta 1971 je zahodnonemški kancler Willy Brandt dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1977 je v Misisipiju strmoglavilo letalo, na katerem je bila tudi skupina Lynyrd Skynyrd. V nesreči je bilo ubitih nekaj članov skupine, med njima tudi pevec Ronnie Van Zant in kitarist Steve Gaines.

Leta 1984 je umrl britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac, ki je bil leta 1933 za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1986 je Jicak Šamir začel svoj drugi mandat na položaju izraelskega premierja.

Leta 1987 je umrl ruski matematik Andrej Nikolajevič Kolmogorov.

Leta 1991 je v požaru v Oakland Hillsu umrlo 25 ljudi, uničenih je bilo več kot 3.400 domov, požar pa je povzročil več kot dve milijarde dolarjev škode.