Marija Terezija se je rodila 13. maja 1717 na Dunaju, po rodu je bila Habsburžanka, s poroko pa je postala tudi vladarica Svetega rimskega cesarstva, nadvojvodinja Avstrije, od leta 1740 do svoje smrti pa tudi kraljica Madžarske in Češke.

Bila je najstarejša hčerka Karla VI., saj je edini moški dedič sin Leopold Johann umrl pol leta po rojstvu leta 1716. Leta 1713 je Karel VI. izdal Pragmatično sankcijo, s katero je po svoji smrti zagotovil hčerki, da ga je nasledila na avstrijskem prestolu in podedovala krono. Čeprav so se evropski vladarji s sankcijo strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela vojna za avstrijsko nasledstvo.

Ob očetovi smrti je bila Marija Terezija poročena s Francem I. Štefanom iz Lorraine, s katerim je imela šest otrok. Najmlajša in najbolj znana med njenimi otroki je bila Marija Antoinetta, ki se je poročila s francokim kraljem Ludvikom XVI. in končala na giljotini.

Karel VI. je menil, da bo hčerka predala upravljanje države možu, zato je ni poučil, kako deluje vlada, tako da se je vsega morala naučiti sama. Poleg tega je zaradi dveh vojn ob koncu očetovega vladanja podedovala oslabljeno vojsko in prazno zakladnico.

Marija je bila ena od tako imenovanih razsvetljenih absolutistov. Vojno za avstrijsko nasledstvo je začel vpad Friderika II. Pruskega v Šlezijo, ki jo je tudi zasedel. Bavarska in Francija sta napadli zahod države, vendar je glavni sovražnik Marije Terezije postal prav Friderik. Zato je svojo notranjo in zunanjo politiko preusmerila v poraz Prusije in spet pridobila ozemlja, ki jih je ta odvzela Avstriji.

Podvojila je število mož v avstrijski armadi in spremenila davke, da je zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in bohemijska kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki, ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo.

Po nasvetu državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in sklenila zavezništvo z Rusijo in s Francijo. Leta 1752 je ustanovila vojaško akademijo, leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da dunajski univerzi dodelijo dovolj sredstev, da bi medicinska fakulteta postala bolj učinkovita.

Leta 1765 ji je umrl mož, ki ga je imela tako rada, da se je od njegove do svoje smrti 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Svojega najstarejšega sina Jožefa II. je priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten. V naslednjih letih vladavine se je osredotočila na reformiranje zakonodaje glede podložnikov. Leta 1771 je podelila delavski patent, reformo, ki je uravnavala plačila za delo podložnikov v njenih deželah, in jih s tem malce razbremenila.

Umrla je 29. novembra 1780 kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini Habsburške dinastije. Leta 1914 je dinastijo končal umor avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1097 so križarji prišli pred Antiohijo.

Leta 1469 se je rodil prvi guru sikhov, guru Nanak Dev.

Leta 1632 se je rodil angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik sir Christopher Wren.

Leta 1677 se je rodil poljski kralj Stanislaus I. Leszczyński.

Leta 1713 je umrl škotski fizik Archibald Pitcairne.

Leta 1803 so ZDA ratificirale nakup Louisiane, ki je bila pred tem francoska kolonija.

Leta 1808 se je rodil nemški geograf Karl Andree.

Leta 1819 se je rodil perzijski prerok in mučenik Sijid Mirza Ali Mohamed – Bab.

Leta 1883 sta Peru in Čile podpisala anconski sporazum, s čimer se je končalo perujsko sodelovanje v pacifiški vojni.

Leta 1889 se je rodil ameriški astronom Edwin Powell Hubble.

Leta 1891 se je rodil angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1892 naj bi se rodil kenijski državnik Jomo Kenjata.

Leta 1897 se je rodil korejski prestolonaslednik Eun.

Leta 1915 se je rodil makedonski narodni heroj Mirče Acev.

Leta 1918 je Nemčija sprejela vse pogoje antante za prenehanje 1. svetovne vojne.

Leta 1920 je umrl nemški skladatelj Max Bruch, uvrščen v starejšo generacijo poznih romantikov. Napisal je več oratorijev, s katerimi je v dosegel veliko uspehov, danes pa jih je večina potonila v pozabo. Na repertoarju violinskih virtuozov se je najdlje obdržal njegov koncert za violino in orkester.

Leta 1943 je bila v Carbonari v Italiji ustanovljena 1. čezmorska brigada. Med štirimi bataljoni je bil tudi bataljon Slovencev.

Leta 1944 je ameriška vojska vkoraka v Aachen.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Leytu na Filipinih.

Leta 1964 je umrl 31. predsednik Združenih držav Amerike Herbert Hoover.

Leta 1968 se je Jacqueline Kennedy, vdova ameriškega predsednika Johna Kennedyja, poročila z grškim bogatašem Aristotelom Onasisom.

Leta 1971 je zahodnonemški kancler Willy Brandt dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1977 je v Misisipiju strmoglavilo letalo, na katerem je bila tudi skupina Lynyrd Skynyrd. V nesreči je bilo ubitih nekaj članov skupine, med njima tudi pevec Ronnie Van Zant in kitarist Steve Gaines.

Leta 1984 je umrl britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac, ki je bil leta 1933 za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1986 je Jicak Šamir začel svoj drugi mandat na položaju izraelskega premierja.

Leta 1987 je umrl ruski matematik Andrej Nikolajevič Kolmogorov.

Leta 1991 je v požaru v Oakland Hillsu umrlo 25 ljudi, uničenih je bilo več kot 3.400 domov, požar pa je povzročil več kot dve milijardi dolarjev škode.