Bil je peti kralj iz dinastije Čakri in velja za enega največjih tajskih kraljev. Bil je najstarejši sin kralja Mongkuta ali Rame IV. in kraljice Debsirinde. Rama V. je bil zelo izobražen, med drugim mu je oče priskrbel evropske učitelje, med njimi je bila tudi Anna Leonowens. Pri petnajstih letih je odšel v budistični samostan.

Ko je bil star sedemnajst let, je oče umrl in tako ga je 1. oktobra 1868 nasledil. Njegov glavni minister Ćao Praja Si Surijavongse je kot regent vladal namesto njega še naslednja štiri leta, saj je bil Čulalongkorn premlad za vladanje. Med tem časom je Rama V. zelo veliko potoval, med drugim je obiskal Singapur, Javo in Indijo. Bil je prvi kralj, ki je kadarkoli zapustil Tajsko. Dvakrat je potoval celo v Evropo, prvič leta 1897, drugič pa leta 1907. 16. novembra 1873 so ga drugič okronali.

Med svojimi potovanji se je veliko izobraževal in zato je kot kralj začel z reformami, da bi moderniziral državo. Uspelo mu je, da je ohranil neodvisnost, kljub temu da sta Anglija in Francija kolonizirali večino jugovzhodne Azije. Nekaj ozemlja pa je vseeno moral “podariti” tema dvema državama. Moderniziral je vlado in uvedel vladni kabinet, ukinil je napolfevdalno administracijo in uvedel moderno administracijo - ustanovil je province in okrožja. Država je še dandanes tako razdeljena. Pomilostil je vse politične kaznjence in sčasoma ukinil suženjstvo.

Z vsemi svojimi dejanji je želel izničiti moč plemiške družine Bunnag, ki je tiste čase nadzorovala delo dinastije Čakri. Poleg tega je želel oslabiti moč regijskih guvernerjev in centralizirati državo.

Leta 1896 je bila odprta prva železniška proga med Bangkokom in Ayutthayo. Med njegovo vladavino so v državi zamenjali lunin koledar z zahodnim in uvedli kovance in bankovce kot plačilno sredstvo. Poleg tega je Rama V. dovolil versko svobodo. Umrl je 23. oktobra 1910, ta dan slavijo na Tajskem kot nacionalni praznik. Ramo V. je nasledil njegov drugi sin Vajiravudh ali Rama VI.

Leta 1917 so na Tajskem ustanovili prvo univerzo v tej državi, ki je dobila ime po kralju Čulalongkornu - Čulalongkorn University. Leta 1997 so v švedskem mestu Ragunda odprli spominski paviljon v čast kralj Čulalongkorna ali Rame V.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 357 pr. n. št. se je rodil makedonski kralj Aleksander Veliki, eden največjih zavojevalcev vseh časov. Njegov imperij je segal od Indije prek Perzije in Male Azije do Grčije in Makedonije. Na svojih pohodih si je podredil tudi Egipt. 13. junija 323 pr. n. št. je nenadoma umrl v Babilonu, ne da bi pred tem uredil nasledstvo.

Leta 480 pr. n. št. je združena grška vojska pod poveljstvom vojskovodje Temistokla v bitki pri Salamini v Egejskem morju odločilno premagala perzijsko vojsko, ki jo je vodil kralj Kserks. Z zmago so si Atene zagotovile premoč na morju.

Leta 1519 je iz seviljskega pristanišča izplul Fernando Magellan s petimi ladjami. Želel je obkrožiti svet, kar je uspelo le eni ladji. Magellan je med potovanjem umrl v spopadu z domorodci na otoku Muktan leta 1521, 18 članov njegove odprave pa se je po treh letih vrnilo v Španijo. To je bil dokaz za trditev, da je Zemlja okrogla in da kontinent, ki ga je odkril Kolumb, ni Indija.

Leta 1804 je umrl francoski astronom Pierre-Franšois-André Méchain.

Leta 1815 je umrl francoski geolog Nicolas Desmarest.

Leta 1870 je italijanska vojska vkorakala v Rim. V palačo Kvirinal se je vselil kralj Viktor Emanuel, papež Pij IX. pa se je preselil v Vatikan in razglasil, da je zapornik. S tem je bila končana združitev Italije.

Leta 1941 so nemški okupatorji požgali prvo slovensko vas Rašico, njene prebivalce pa izselili na Hrvaško in v Bosno.

Leta 1943 je Leon Rupnik postal predsednik pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine.

Leta 1944 je princ Charles postal regent Belgije.

Leta 1945 so jugoslovanski katoliški škofje izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili nedemokratično ravnanje novih oblasti do Katoliške cerkve.

Leta 1953 je umrl ameriški astronom Edwin Powell Hubble.

Leta 1955 je Sovjetska zveza priznala popolno samostojnost Nemške demokratične republike.

Leta 1960 je umrl ameriški patolog Ernest William Goodpasture.

Leta 1979 so v Centralnoafriškem cesarstvu odstavili vladarja Jeana-Bédela Bokasso, ki je pobegnil iz države. Novi vodja države, nekdanji predsednik David Dako, je državi vrnil status republike. Bokassa je izvedel vojaški udar že leta 1965, enajst let kasneje je ukinil republiko in se razglasil za cesarja. Po strmoglavljenju so ga obsodili na smrt, po vrnitvi v domovino pa na dosmrtni zapor. Leta 1993 so ga izpustili.

Leta 1979 je v Pragi umrl češki general in politik Ludvík Svoboda. Rodil se je 25. novembra 1895 v Hroznatinu na Moravskem. Najprej je opravljal naloge Častnika v vojski, pet let je bil obrambni minister, nato pa s presledki član Centralnega komiteja Komunistične partije Češke. Predsednik države je postal leta 1968 in je na tem položaju ostal sedem let.

Leta 1989 je F. W. de Klerk prisegel kot predsednik Južnoafriške republike.

Leta 1996 je umrl madžarski matematik Paul Erdös.

Leta 2000 je v Moskvi v 65. letu starosti umrl ruski vesoljec German Stepanovič Titov, drugi človek, ki je poletel v vesolje. German Titov je avgusta 1961 v vesoljski ladji Vostok 2 preživel 25 ur in ob tem Zemljo obkrožil 17-krat.