Bil je nečak Nobelovega nagrajenca Čandrasekare Venkate Ramana, svojo prvo diplomo je dobil na Koledžu Presidency na Univerzi v Madrasu leta 1929. Leto kasneje se je kot 19-letni študent vkrcal na ladjo za Anglijo, da bi začel podiplomski študij na Univerzi v Cambridgeu.

Na dolgi plovbi si je krajšal čas z raziskovanjem teorije belih pritlikavk, ki jo je leta 1926 izdelal Ralph Howard Fowler. Do pristanka ladje je v glavnem končal teorijo, ki mu je 53 let kasneje prinesla Nobelovo nagrado za fiziko.

Doktoriral je leta 1933 na Koledžu Trinity v Cambridgeu, kjer je ostal do leta 1937. Leta 1934 je odkril spodnjo mejo za belo pritlikavko, ki se imenuje po njem Chandrasekharjeva meja. Leta 1938 je postal pomožni profesor astrofizike na univerzi v Chicagu, kjer je delal več kot 50 let. Leta 1949 mu je za izredne znanstvene dosežke na področju astronomije Ameriško astronomsko društvo podelilo Lektorat Henryja Norrisa Russlla, tri leta kasneje pa je prejel še Medaljo Bruceove.

Leta 1953, ko je postal ameriški državljan in mu je Kraljeva astronomska družba podelila Zlato medaljo, je dobil naziv zaslužnega profesorja astrofizike Mortona Denisona Hulla. Leta 1962 je prejel Kraljevo medaljo Kraljeve družbe, leta 1971 Medaljo Henryja Draperja, leta 1974 Heinemannovo nagrado za matematično fiziko in leta 1984 Copleyevo medaljo Kraljeve družbe. Čandrasekar je raziskoval notranjo zgradbo in razvoj zvezd.

Veliko se je ukvarjal s sevanjem, prenosom toplote in energije v zvezdnih atmosferah in konvekcijo na Sončevi površini. Leta 1983 je skupaj z Williamom Alfredom Fowlerjem iz Caltecha prejel Nobelovo nagrado za fiziko za teorijo razvoja zvezd. Napisal je več knjig iz področij hidrodinamike, teorije relativnosti in prenosa energije s sevanjem. Med drugim je leta 1939 izdal Uvod v študij zgradbe zvezd, leta 1942 Načela dinamike zvezd, leta 1950 Prenos sevanja in leta 1961 Hidrodinamska in hidromagnetna stabilnost.

Poskušal je razviti matematično teorijo črnih lukenj, ki jo je leta 1983 opisal v svojem delu Matematična teorija črnih luken. Štiri leta kasneje je napisal knjigo Resnica in lepota: estetika in spodbude v znanost. Leta 1995 je izdal knjigo Newtonova Načela za vsakogar. Leta 1999 je Nasa po njem imenovala tretjega izmed svojih velikih observatorijev. Rentgenski observatorij Chandra je v tirnico ponesel raketoplan Columbia 23. julija 1999. Po njem se imenuje tudi asteroid 1958 Chandra. Sicer pa se je ta veliki indijsko-ameriški fizik rodil 19. oktobra 1910 v Lahoreju, Pakistan.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1165 se je rodil francoski kralj Filip II. Avgust, ki je leta 1180 nasledil Ludvika VII. V času vladanja je s svojo vojsko osvojil velik del angleške posesti in si z zmago leta 1214 zagotovil premoč in vpliv v Evropi. Filip II. je umrl leta 1223.

Leta 1609 je Galileo Galilei v Benetkah predstavil svoj daljnogled.

Leta 1754 se je rodil škotski inženir in izumitelj William Murdoch.

Leta 1765 se je rodil britanski kralj William IV.

Leta 1847 so na slovesnosti v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano. Na koncertu je nastopil slavni madžarski pianist in skladatelj Franc Liszt.

Leta 1858 se je rodil avstrijski nadvojvoda Rudolf II.

Leta 1897 je angleški zdravnik Ronald Ross odkril vrsto komarja, ki prenaša malarijo. Njegovo odkritje je bilo odločilno pri preprečevanju smrti milijonov ljudi. Bil je eden prvih dobitnikov Nobelove nagrade za medicino, nagrado so mu podelili leta 1902.

Leta 1909 se je rodil ruski fizik in matematik Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov.

Leta 1911 je italijanski natakar Vicenzo Perrugia iz pariškega muzeja Louvre ukradel sliko Mona Lize – Leonarda da Vincija. Sliko so našli čez dve leti in jo vrnili pariškemu muzeju.

Leta 1927 je umrl angleški matematik William Burnside.

Leta 1939 so bila prekinjena francosko-britansko-sovjetska pogajanja v Moskvi.

Leta 1940 je zaradi ran po atentatu umrl ruski revolucionar Lev Davidovič Bronštejn Trocki.

Leta 1944 se je v Dambarton Ouksu pri Washingtonu začela konferenca predstavnikov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, na kateri so ustanovili štiri najpomembnejše organe Organizacije združenih narodov in sicer: varnostni svet, generalno skupščino, mednarodno sodišče in stalne sekretariate.

Leta 1946 se je v Ljubljani začelo sojenje proti generalu stare jugoslovanske vojske in sodelavcu okupatorja Leonu Rupniku – predsedniku Pokrajinske uprave v Ljubljani in vodji slovenskih domobrancev, Ervinu Rosenerju, generalu SS in vodji nemške okupacijske policije v Sloveniji, doktorju Gregoriju Rožmanu, ljubljanskemu škofu in doktorju Mihi Kreku, ministru bivše jugoslovanske vlade ter Milku Vizjaku in doktorju Lovru Hacinu. Sodba je bila razglašena 30. avgusta 1946. Rupnik je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, Rosener na smrt z obešanjem, Rožman pa na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let ter izgubo političnih in državljanskih pravic, Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let in izgubo političnih in državljanskih pravic. Vizjaku je bila odvzeta prostor za 20 let. Hacin je bil obsojen na smrt z obešanjem.

Leta 1947 je umrl italijanski izdelovalec avtomobilov Ettore Arco Isidoro Bugatti.

Leta 1959 so Havaji postali zvezna država ZDA.

Leta 1960 so iz devetletnega zapora izpustili narodnega voditelja Kenije, Jomo Keniato. Obsodile so ga britanske oblasti, češ, da je voditelj nacionalistične organizacije Mau Mau. Po vrnitvi v Nairobi je postal predsednik Kenijske afriške nacionalne unije, po razglasitvi neodvisne Republike Kenije pa je postal njen predsednik in premier.

Leta 1964 je na Jalti umrl italijanski politik Palmiro Tagliatti, eden od ustanoviteljev italijanske Komunistične partije leta 1921. Od leta 1927 do 1964 je bil tudi njen generalni sekretar. Rodil se je 26. marca 1893 v Genovi.

Leta 1968 je 200.000 vojakov članic Varšavskega pakta okupiralo Češkoslovaško. Z akcijo je bila zadušena praška pomlad in poskus Alesandra Dubčka, da bi izpeljal reforme v državi. Z okupacijo so ustoličili princip omejene suverenosti.

Leta 1972 je prvi balon na topli zrak preletel Alpe.

Leta 1982 je umrl svazijski kralj Sobuza II.

Leta 1983 je bil po izhodu iz letala na letališču v Manili ubit vodja filipinske opozicije Benigno Akino. Akino se je takrat vračal iz triletnega pregona v Združenih državah Amerike. Atentat je organiziral filipinski diktator Ferdinad Markos in se tako znebil najresnejšega tekmeca na filipinskih volitvah leta 1984.

Leta 1991 so se demonstranti v Moskvi spopadli s specialnimi enotami, ki so napadle zgradbo ruskega parlamenta. Razbijali so okna na zgradbi KGB-ja, Ljubljanki in zrušili spomenik Feliksu Djerzinskemu. Z vrnitvijo sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova v Moskvo in njegovim prevzemom oblasti je bilo konec poskusa državnega udara pripadnikov trde struje sovjetskih komunistov.

Leta 1991 je Latvija razglasila neodvisnost.

Leta 1991 so se hrvaške oblasti odločile in začele blokado vojašnic Jugoslovanske ljudske armade na Hrvaškem. Prekinile so dobavo električne energije in vode, prenehali pa so tudi z oskrbovanjem s hrano.

Leta 1993 so mirovne sile Organizacije združenih narodov po dveh mesecih vstopile v muslimanski del Mostarja, kjer je bilo okoli 55.000 ljudi na robu preživetja.