Njeno polno ime je Margaret Rose Windsor, poročena Armstrong Jones. Njeni starši so bili angleški kralj George VI. in kraljica Elizabeta.

Princesa Margaret je vedno veljala za kontroverzno osebnost kraljeve družine. Njeno zasebno življenje je bilo polno romantičnih razočaranj, med drugim se je mlada zaljubila v ločenega, starejšega moškega. Sledil je nesrečni zakon z navadnim državljanom, trpka ločitev, polna govoric o varanju, in nato v poznejših letih zveza z mlajšim moškim.

Princesa se je skupaj s sestro šolala doma s pomočjo guvernante Marion Crawford. Ko je njen stric, kralj Edward VIII., leta 1936 abdiciral, je Margaret dobila naslov njeno kraljevsko visočanstvo princesa Margaret. Leta 1937 se je udeležila kronanja svojih staršev. Med drugo svetovno vojno je Margaret živela v gradu Windsor. Leta 1952 je umrl njen oče, sestra je postala kraljica. Dve leti kasneje je v državi izbruhnil škandal, saj se je Margaret želela poročiti s Petrom Townsendom, ki je bil več let starejši in ločen. Zaradi tega je bil neprimeren mož za princeso. Nazadnje je pod pritiski vlade in canterburyjskega nadškofa popustila in se odločila, da se le ne bo poročila z njim.

Po več zvezah, med njimi je bil njen prijatelj tudi bodoči kanadski premier John Turner, se je 6. maja 1960 poročila s fotografom Antonyjem Armstrongom Jonesom. Takrat je njen mož postal earl Snowdon, ona pa grofica. Par je imel dva otroka: sina Davida Armstronga Jonesa in Sarah Armstrong Jones, poročeno Chatto. Grofica je imela tudi štiri vnuke: Charlesa in Margarito Armstrong Jones ter Samuela in Arthurja Chatta. Zaradi afere z Roddyjem Llewellynom, mlajšim vrtnarjem, se je končal zakon s Petrom.

Princesa je bila zadnja leta pred smrtjo velikokrat bolna. Leta 1998 je utrpela lažjo srčno kap, istega leta si je v kopalnici huje poškodovala noge, zato je morala biti nekaj časa na invalidskem vozičku. Leta 2000 in 2001 je utrpela še več srčnih kapi. Nazadnje so jo v javnosti videli decembra 2001, ko se je udeležila 100. obletnice rojstva tete, princese Alice. Margaret je zaradi posledic hude kapi umrla v bolnišnici 9. februarja 2002. Na njenem pogrebu se je njena mati Elizabeta zadnjič pojavila v javnosti, le nekaj mesecev kasneje je umrla.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1165 se je rodil francoski kralj Filip II. Avgust, ki je leta 1180 nasledil Ludvika VII. V času vladanja je s svojo vojsko osvojil velik del angleške posesti in si z zmago leta 1214 zagotovil premoč in vpliv v Evropi. Filip II. je umrl leta 1223.

Leta 1609 je Galileo Galilei v Benetkah predstavil svoj daljnogled.

Leta 1754 se je rodil škotski inženir in izumitelj William Murdoch.

Leta 1765 se je rodil britanski kralj William IV.

Leta 1847 so na slovesnosti v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano. Na koncertu je nastopil slavni madžarski pianist in skladatelj Franc Liszt.

Leta 1858 se je rodil avstrijski nadvojvoda Rudolf II.

Leta 1897 je angleški zdravnik Ronald Ross odkril vrsto komarja, ki prenaša malarijo. Njegovo odkritje je bilo odločilno pri preprečevanju smrti milijonov ljudi. Bil je eden prvih dobitnikov Nobelove nagrade za medicino, nagrado so mu podelili leta 1902.

Leta 1909 se je rodil ruski fizik in matematik Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov.

Leta 1911 je italijanski natakar Vicenzo Perrugia iz pariškega muzeja Louvre ukradel sliko Mona Lize – Leonarda da Vincija. Sliko so našli čez dve leti in jo vrnili pariškemu muzeju.

Leta 1927 je umrl angleški matematik William Burnside.

Leta 1939 so bila prekinjena francosko-britansko-sovjetska pogajanja v Moskvi.

Leta 1940 je zaradi ran po atentatu umrl ruski revolucionar Lev Davidovič Bronštejn Trocki.

Leta 1944 se je v Dambarton Ouksu pri Washingtonu začela konferenca predstavnikov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, na kateri so ustanovili štiri najpomembnejše organe Organizacije združenih narodov in sicer: varnostni svet, generalno skupščino, mednarodno sodišče in stalne sekretariate.

Leta 1946 se je v Ljubljani začelo sojenje proti generalu stare jugoslovanske vojske in sodelavcu okupatorja Leonu Rupniku – predsedniku Pokrajinske uprave v Ljubljani in vodji slovenskih domobrancev, Ervinu Rosenerju, generalu SS in vodji nemške okupacijske policije v Sloveniji, doktorju Gregoriju Rožmanu, ljubljanskemu škofu in doktorju Mihi Kreku, ministru bivše jugoslovanske vlade ter Milku Vizjaku in doktorju Lovru Hacinu. Sodba je bila razglašena 30. avgusta 1946. Rupnik je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, Rosener na smrt z obešanjem, Rožman pa na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let ter izgubo političnih in državljanskih pravic, Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let in izgubo političnih in državljanskih pravic. Vizjaku je bila odvzeta prostor za 20 let. Hacin je bil obsojen na smrt z obešanjem.

Leta 1947 je umrl italijanski izdelovalec avtomobilov Ettore Arco Isidoro Bugatti.

Leta 1959 so Havaji postali zvezna država ZDA.

Leta 1960 so iz devetletnega zapora izpustili narodnega voditelja Kenije, Jomo Keniato. Obsodile so ga britanske oblasti, češ, da je voditelj nacionalistične organizacije Mau Mau. Po vrnitvi v Nairobi je postal predsednik Kenijske afriške nacionalne unije, po razglasitvi neodvisne Republike Kenije pa je postal njen predsednik in premier.

Leta 1964 je na Jalti umrl italijanski politik Palmiro Tagliatti, eden od ustanoviteljev italijanske Komunistične partije leta 1921. Od leta 1927 do 1964 je bil tudi njen generalni sekretar. Rodil se je 26. marca 1893 v Genovi.

Leta 1968 je 200.000 vojakov članic Varšavskega pakta okupiralo Češkoslovaško. Z akcijo je bila zadušena praška pomlad in poskus Alesandra Dubčka, da bi izpeljal reforme v državi. Z okupacijo so ustoličili princip omejene suverenosti.

Leta 1972 je prvi balon na topli zrak preletel Alpe.

Leta 1982 je umrl svazijski kralj Sobuza II.

Leta 1983 je bil po izhodu iz letala na letališču v Manili ubit vodja filipinske opozicije Benigno Akino. Akino se je takrat vračal iz triletnega pregona v Združenih državah Amerike. Atentat je organiziral filipinski diktator Ferdinad Markos in se tako znebil najresnejšega tekmeca na filipinskih volitvah leta 1984.

Leta 1991 so se demonstranti v Moskvi spopadli s specialnimi enotami, ki so napadle zgradbo ruskega parlamenta. Razbijali so okna na zgradbi KGB-ja, Ljubljanki in zrušili spomenik Feliksu Djerzinskemu. Z vrnitvijo sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova v Moskvo in njegovim prevzemom oblasti je bilo konec poskusa državnega udara pripadnikov trde struje sovjetskih komunistov.

Leta 1991 je Latvija razglasila neodvisnost.

Leta 1991 so se hrvaške oblasti odločile in začele blokado vojašnic Jugoslovanske ljudske armade na Hrvaškem. Prekinile so dobavo električne energije in vode, prenehali pa so tudi z oskrbovanjem s hrano.

Leta 1993 so mirovne sile Organizacije združenih narodov po dveh mesecih vstopile v muslimanski del Mostarja, kjer je bilo okoli 55.000 ljudi na robu preživetja.

Leta 1995 je v Chicagu, Illinois, ZDA, umrl indijsko-ameriški fizik, astrofizik in matematik Subrahmanjan Čandrasekar.