Njegov oče je bil misijonar John Bunyan Lutuli, in ko je le-ta umrl, se je Albertova mati Mtonya Gumede vrnila domov v Groutville v Južno Afriko. Ko je Albert končal učiteljski tečaj, je začel poučevati v majhni osnovni šoli v hribih, poleg tega pa je postal tudi metodistični duhovnik.

Leta 1920 je dobil vladno štipendijo za nadaljevanje študija na kolidžu Adams, kjer je po koncu študija začel učiti tudi sam. Da bi lahko finančno pomagal svoji mami, je zavrnil štipendijo za študij na univerzi Fort Hare. Leta 1928 je postal tajnik afriške učiteljske zveze, tri leta kasneje pa njen predsednik. Poleg tega je bil dejaven tudi kot misijonar. Leta 1933 so ga plemenski starešine vprašali, ali bi postal poglavar, in dve leti ni vedel, ali bi prevzel to funkcijo, a se je leta 1936 odločil, da postane načelnik.

Vlada ga je leta 1952 odstranila s položaja. Leta 1944 se je pridružil Afriškemu narodnemu kongresu (ANC) in je bil že leto kasneje izvoljen v komite ANC-ja za pokrajino Natal, leta 1951 pa je postal celo predsednik tega odbora. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika celotne zveze, ki jo je vodil do leta 1958, ko so ga zaprli v hišni pripor. Takoj ko je bil izvoljen za predsednika, mu je vlad prepovedala gibanje – najprej za dve leti, nato še enkrat za toliko časa.

Ko se mu je iztekla druga prepoved leta 1956, se je udeležil kongresa, na katerem so ga oblasti aretirale in zaprle. Obtožili so ga izdaje, izpustili pa so ga decembra 1957. Kazen – petletna prepoved gibanja več kot 15 milj od doma. Dvakrat so umaknili prepoved gibanja – ko je moral na sojenje in za deset dni decembra 1961, ko je skupaj z ženo odpotoval v Oslo na podelitev Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejel zaradi svojega delovanja v ANC-u. Ko se mu je iztekla petletna prepoved gibanja, so mu jo podaljšali še za pet let. Julija 1967 se je v nesreči v bližini svojega doma v Stangerju hudo poškodoval in umrl.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1298 je Edward Longshank (kralj Edvard I.) v bitki pri Falkirku premagal Williama Wallacea in njegove škotske upornike, ki so jih izdali škotski plemiči iz strahu, da bodo izgubili zemljo in oblast.

Leta 1414 se je rodil Italijan Francesco della Rovere, bolj znan kot papež Sikst IV.

Leta 1425 je umrl bizantinski cesar Manuel II. Palaelogus.

Leta 1476 se je rodil italijanski državnik in zgodovinar Jacopo Nardi.

Leta 1568 je Fernando Alvarez de Toledo v bitki pri Jemmingenu premagal Ludvika Nassauskega.

Leta 1620 se je rodil franoski astronom in duhovnik Jean-Felix Picard.

Leta 1718 sta Avstrija in Turčija v Požarevcu podpisali mir.

Leta 1739 je papež Clement XIV. razpustil rimskokatoliški jezuitski red.

Leta 1774 sta Rusija in Turčija podpisali mir v Kušuk Kainarjiju.

Leta 1786 je umrl švedski kemik Carl Wilhelm Scheele.

Leta 1798 je Napoleon Bonaparte skupaj s svojo vojsko pri Warak El Hadru, le nekaj kilometrov severno od piramid pri Gizi, premagal mameluke. Za 6.000 mamelukov je bilo možnosti za preživetje izredno malo, saj so jih francoski vojaki napadli izredno silovito in jih pri tem 1.500 pobili ali pa vrgli v reko Nil. Po tej zmagi je Napoleon Bonaparte postal vladar Egipta.

Leta 1810 se je rodil francoski kemik in fizik Henri Victor Regnault.

Leta 1831 je Leopold I. postal belgijski kralj.

Leta 1863 se je rodil nemški astronom Max Franz Joseph Cornelius Wolf.

Leta 1873 je Jesse James skupaj s tolpo James-Younger prvič oropal vlak.

Leta 1877 so le en dan po zadušeni stavki v Baltimoru začeli solidarnostno stavkati tudi delavci v Pittsburghu.

Leta 1899 je umrl ameriški politik Robert Green Ingersoll.

Leta 1923 se je rodil ameriški fizik Rudolph Arthur Marcus, znan po teoretičnih delih o prenosu elektronov. Leta 1992 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1925 je bil učitelj John T. Scopes iz Tennesseeja spoznan za krivega, ker je poučeval teorijo o evoluciji.

Leta 1931 je začel CBS kot prva ameriška televizijska postaja oddajati vse dni v tednu.

Leta 1940 so v baltskih republikah, Litvi, Latviji in Estoniji, vzpostavili sovjetsko oblast. Ukinjena je bila samostojna oblast teh do tedaj samostojnih držav, postale so sestavni del Sovjetske zveze.

Leta 1940 je Švica sprejela pobudo o graditvi sistema utrdb.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Guamu.

Leta 1944 se je začel iz Italije umikati francoski ekspedicijski korpus.

Leta 1944 so nemške oborožene sile napadle Vercors.

Leta 1948 se je začel 5. kongres Komunistične partije Jugoslavije, na katerem so zavrnili vse obtožbe Informbiroja.

Leta 1954 so na mednarodni konferenci v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Na njej je bil Vietnam po 17. vzporedniku razdeljen na severni in južni del. Demokratična republika Vietnam je bila pod vodstvom Hoja Šia Minha, Republiko Vietnam, to je južni del, pa je vodil Ngo Dinh Diem. Na severu so izvedli agrarno reformo in začeli industrializacijo ter kolektivizacijo gospodarstva. Južni del je ostal prozahodno usmerjen. V letih 1957-1958 si je oboroženo osvobodilno gibanje prizadevalo za združitev s Severnim Vietnamom in za reforme po njegovem zgledu, kar je pripeljalo do državljanske vojne.

Leta 1961 je Guss Grissom kot drugi Američan obkrožil Zemljo.

Leta 1970 je bil po 11 letih dograjen Asuanski jez v Egiptu.

Leta 1984 je v Jacksonu (Michigan) robot povzročil prvo uradno smrtno žrtev v ZDA.

Leta 1995 je začela kitajska vojska z raketnimi izstrelki obstreljevati vode severno od Tajvana.

Leta 1997 so na 200. obletnico po 116 letih ponovno splovili ladjo USS Constitution, znano tudi kot Old Ironsides. USS Constitution je lesena trojambornica, ki je last ameriške mornarice in hkrati najstarejša častniška ladja na svetu, ki še vedno pluje. Ime je dobila po ameriški ustavi.

Leta 1998 je umrl ameriški vesoljec Alan Bartlett Shepard mlajši.

Leta 2002 je ameriški telekomunikacijski gigant WorldCom razglasil stečaj.