Mladega Poissona so najprej poslali k njegovemu stricu, kirurgu v Fontainebleau, kjer je poslušal predavanja iz puščanja krvi. Ker je pokazal nadarjenost za matematiko, so ga poslali na École Centrale v Fontainebleau, kjer je imel prijaznega in dobrohotnega učitelja.

Poisson ga je kmalu presegel in učitelj se je moral na novo učiti višje matematike. Leta 1798 je začel študirati na École Polytechnique v Parizu, kjer je kmalu opozoril nase. Učitelji so mu dovolili poslušati predavanja, ki si jih je sam izbiral. Leta 1800 je izdal dve znanstveni razpravi. Ena je obravnavala Bézoutovo metodo eliminacije, druga pa število integralov enačbe končnih razlik. Zadnjo sta pregledala Lacroix in Legendre, ki sta predlagala, da delo objavijo. Kmalu po končanem študiju je postal repetitor za učno snov.

Leta 1802 so ga imenovali za nadomestnega profesorja. Leta 1806 je na École Polytechnique kot profesor matematike in mehanike nadomestil Fouriera. Leta 1808 je služboval kot astronom za Bureau des Longitudes. Leta 1809 je postal profesor racionalne mehanike na novoustanovljeni Faculté des Sciences. Leta 1812 je postal član Instituta, leta 1815 izpraševalec na vojaški šoli v Saint-Cyru, leta 1816 odhodni izpraševalec na École Polytechnique, leta 1820 svetnik univerze. Leta 1827 je kot geometer nadomestil Laplacea na Bureau des Longitudes.

Poisson se je trdno držal družinskih načel in ni maral Napoléona. Ko so na oblast spet prišli Bourboni, je postal legitimist. Med stotimi dnevi je bil zvest Bourbonom. Leta 1821 so ga zaradi zvestobe povzdignili v barona, vendar ni nikoli dvignil diplome ali uporabljal častnega naslova. Revolucija julija 1830 mu je skoraj vzela častni naslov. Sedem let po tem so ga zaradi znanstvenih uspehov imenovali za pera.

Bil je avtor mnogih znanstvenih del s področja matematične fizike in racionalne mehanike, saj jih je objavil več kot 300. Ukvarjal se je s Fourierovimi integrali, variacijskim in verjetnostnim računom, s problemi iz elektrostatike in magnetizma. Na področjih uporabne matematike in fizike je njegov prispevek ogromen. Verjetno najizvirnejše in prav gotovo najvplivnejše so njegove razprave iz teorije elektrike in magnetizma, ki so dejansko odprle novo vejo matematične fizike.

Pomembne so tudi njegove tri razprave o nebesni mehaniki. V prvi je Poisson obravnaval znamenito vprašanje stabilnosti planetnih tirnic, ki ga je do prvega reda približka motenjskih sil rešil Lagrange. Poisson je pokazal, da se lahko njegovi rezultati razširijo na drugi približek, in nakazal pot za pomemben razvoj planetne teorije. Leta 1812 je odkril, da Laplaceova enačba velja samo zunaj telesa. Strogi dokaz za mase s spremenljivo gostoto pa je podal šele Gauss leta 1839.

Leta 1815 je Poisson obravnaval integrale vzdolž poti na kompleksni ravnini. Leta 1831 je neodvisno od Navierja izpeljal Navier-Stokesove enačbe. Leta 1832 je za svoje znanstvene dosežke skupaj s Faradayem prejel Copleyevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Umrl je 25. aprila 1840 v Sceauxu pri Parizu.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1002 se je rodil Bruno von Egisheim-Dagsburg, ki si je, ko je bil izvoljen za papeža, nadel ime Leon IX.

Leta 1469 so Turki opustošili Metliko.

Leta 1582 je umrl japonski fevdalec Oda Nobunaga, ki so ga zaradi njegovega poskusa, da bi združil vse državice v eno, ubili.

Leta 1665 so prvi vojaki prispeli na ozemlje današnje kanadske pokrajine Québec in zavzeli irokeška ozemlja.

Leta 1788 je začela veljati ustava Združenih držav Amerike, ki so jo sprejeli leta 1787. V naslednjih stoletjih so jo le malokrat spreminjali, saj je bila napisana kot večen in nespremenljiv akt. O spremembah ameriške ustave morata glasovati dve tretjini vseh zveznih držav in obe zbornici kongresa z dvetretjinsko večino.

Leta 1813 je Arthur Wellesley v Španiji premagal Napoléonove sile.

Leta 1862 se je rodil tajski princ, upravnik in zgodovinar Damrong Radžanubab.

Leta 1870 so Kitajci v mestu Tiencin pobili tujce.

Leta 1874 je umrl švedski astronom in fizik Anders Jonas Angström. Angström velja za začetnika spektralnih študij. Odkril je, da je Sončeva atmosfera sestavljena iz vodika. Po njem so poimenovali tudi enoto za dolžino žarkov.

Leta 1914 je umrla avstrijska mirovnica in pisateljica Bertha Sophie Felicitas von Suttner, ki je leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir in tako postala prva ženska, ki je dobila to priznanje.

Leta 1915 je vrhovno sodišče ZDA razglasilo t. i. oklahomski zakon, ki je omejeval volilno pravico, za neustavnega.

Leta 1919 so v škotskem Scapa Flowu nemške sile en teden pred podpisom versajskega sporazuma potopile lastne vojaške ladje.

Leta 1921 je bila izglasovana vidovdanska ustava, dokončno je bila sprejeta 24. junija 1921. Slovencem je vrnila centralistično ureditev, kar je pomenilo precejšnjo oviro v narodnem razvoju, toda slovensko gospodarsko življenje je bilo takrat še tako močno in posebno, da ga tudi državni okvir ni mogel bistveno spremeniti. Leta 1929 je bila uvedena šestojanuarska diktatura, sledilo je preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo. Vidovdanska ustava je predvidela lokalne organe državne uprave na stopnji okrožij in okrajev – srezov.

Leta 1940 se je v Vancouvru začela prva uspešna plovba čez severozahodni prehod od zahoda proti vzhodu.

Leta 1942 je nemška ekspedicijska armada pod poveljstvom maršala Rommla zavzela libijsko pristanišče na severovzhodu države Tobruk in začela prodirati proti meji z Egiptom. Angleži so mejo le s težavo ohranili.

Leta 1943 je bila v Ljubljani pred sedežem visokega komisariata ljubljanske pokrajine zadnja iz vrste množičnih demonstracij za izpustitev internirancev. Nemci in Italijani so namreč že začeli groziti, da bodo v primeru invazije internirance vzeli za talce.

Leta 1945 so Američani zavzeli otok Okinavo, ko so se japonske čete tudi dokončno vdale.

Leta 1953 se je rodila Benazir Buto, ki je bila med leti 1988 in 1990 in med leti 1993 in 1996 izvoljena za predsednico vlade v Pakistanu.

Leta 1964 je Ku-Klux-Klan v okrožju Meshoba (Misisippi, ZDA) ubil tri aktiviste za človekove pravice.

Leta 1971 je mednarodno sodišče v Haagu z večino glasov sprejelo sklep, s katerim je južnoafriško upravo nad jugozahodno Afriko – Namibijo razglasilo za nezakonito.

Leta 1994 je v Williams Bayu v Wisconsinu umrl ameriški astronom William Wilson Morgan. V poznih 40. letih 20. stoletja je natančno raziskoval velike modro-bele zvezde v Galaksiji. Te ionizirajo vodik v svoji okolici. Z meritvami spektralnega sevanja vodika mu je uspelo določiti dele spiralne zgradbe Galaksije.