Glavno mesto države je Windhoek. Država je 33. na svetu po velikosti, meri 825.418 kvadratnih kilometrov. Uradni jezik je angleščina, njeno nacionalno geslo pa Unity, Liberty, Justice (enotnost, svoboda, pravica). Državna himna nosi naslov Namibia, Land of the Brave (Namibija, dežela pogumnih).

Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je v državi živelo 1.820.916 ljudi, kar je Namibijo uvrstilo na 143. mesto na svetu po številu prebivalcev. Gostota prebivalstva je tako leta 2002 znašala 2,2 prebivalca na kvadratni kilometer. Državna valuta je namibijski dolar.

Država leži ob Atlantskem oceanu v jugozahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantik, na severu na Angolo in Zambijo, na vzhodu na Bocvano, na jugu pa na Južnoafriško republiko.

Sušno pokrajino so naseljevali Bušmani, Damari in Nami, od 14. stoletja pa tudi Bantuji. Evropejci so to afriško državo odkrili šele v 19. stoletju. Skoraj celotno področje današnje Namibije je pripadalo Nemcem, le zaliv Walvis je bil angleški. Med prvo svetovno vojno je Namibijo zasedla Južnoafriška republika. Leta 1966 so se SWAPO-vi gverilci začeli bojevati za neodvisnost, JAR pa se je šele leta 1988 strinjala z umikom iz države. Država je postala neodvisna leta 1990, zaliv Walvis pa se ji je pridružil leta 1994.

Na čelu države je predsednik, ki je voljen za pet let. Vlado, ki jo vodi premier, imenuje predsednik, največja stranka v državi pa je še vedno SWAPO. Namibija ima 13 regij: Caprivi, Erongo, Hardap, Karas, Kavango, Khomas, Kunene, Ohangwena, Omaheke, Omusati, Oshana, Oshikoto in Otjozondjupa.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 146 pr. n. št. so rimske vojaške sile krenile na zadnji napad na Kartagino.

Leta 1076 je umrl burgundski vojvoda Robert I.

Leta 1306 je umrl burgundski vojvoda Robert II.

Leta 1750 je avstrijska cesarica Marija Terezija izdala odredbo o poštnih tarifah in določila poštnine glede na dolžino poti pisma.

Leta 1768 se je rodil eden prvi teoretičnih fizikov, Joseph Fourier.

Leta 1788 je požar v New Orleansu uničil 856 stavb in skoraj opustošil mesto.

Leta 1804 so umorili Louis-Antoin-Henrija de Bourbon-Conda, vojvodo d'Enghiena.

Leta 1806 se je rodil mehiški državnik Benito Juárez, ki je bil od 1861 do 1863 in od 1867 do 1872 predsednik Mehike.

Leta 1843 je umrl prvi mehiški predsednik Guadalupe Victoria.

Leta 1857 je v hudem potresu v Tokiu umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1871 je novinar Henry Morton Stanley začel iskati raziskovalca Davida Livingstona.

Leta 1904 se je rodil ameriški izdelovalec sladkarij Forrest Mars starejši.

Leta 1906 se je rodil ameriški industrialec in filantrop John Davison Rockefeller III.

Leta 1918 se je pod skritim imenom Michael začela največja ofenziva nemške in avstro-ogrske vojske na zahodu po Verdunu. Tako kot še naslednje tri je bila neuspešna.

Leta 1928 je Charles Lindbergh prejel medaljo časti, ker je kot prvi človek preletel Atlantik.

Leta 1932 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Walter Gilbert.

Leta 1935 je šah Reza Pahlavi uradno zaprosil mednarodno skupnost, naj Perzijo preimenuje v Iran, ki je pravo ime države in pomeni dežela Arijanov.

Leta 1940 je Paul Reynaud postal francoski premier.

Leta 1949 se je rodil slovenski filozof Slavoj Žižek.

Leta 1960 je v Južnoafriški republiki policija streljala na neoboroženo skupino temnopoltih demonstrantov. Ubila je 69 ljudi, ranila pa 180.

Leta 1963 so zaradi visokih obratovalnih stroškov opustili zapor Alcatraz.

Leta 1965 je Martin Luther King mlajši vodil skupino 3.200 ljudi od Selme do Montgomeryja v Alabami.

Leta 1968 je izraelska vojska napadla vas Karameh v Jordaniji.

Leta 1970 je sanfranciški župan Joseph Alioto razglasil 21. marec za dan Zemlje.

Leta 1975 se je zaradi suše in lakote v Etiopiji zgodil državni udar, s katerim je bila odpravljena monarhija.

Leta 1977 je z mesta predsednice vlade v Indiji odstopila Indira Gandi.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter objavil, da bo ameriška reprezentanca bojkotirala poletne olimpijske igre v Moskvi, ker so Rusi napadli Afganistan.

Leta 1985 se je kanadski paraplegik in humanitarec Rick Hansen odpravil na pot po Kanadi. Potoval je v svojem invalidskem vozičku. Na pot se je odpravil, da bi tako osveščal ljudi in zbiral denar za raziskave poškodb hrbtenice.

Leta 1999 sta Bertrand Piccard in Brian Jones kot prva človeka obkrožila Zemljo v balonu na vroči zrak.

Leta 2005 so v šoli v minnesotskem mestu Red Lake streljali. Ubitih je bilo deset ljudi.

Leta 2005 je umrl slovenski naslovni škof Vekoslav Grmič.