Vesoljsko plovilo Deep Space 1 so v vesolje izstrelili 24. oktobra 1998 na vrhu rakete Delta. Nosilno raketo so izstrelili iz Cape Canaverala. Na Deep Spaceu 1 je bilo dvanajst novih tehnoloških naprav, ki jih je Nasa želela preizkusiti, da bi morda z njimi lahko zmanjšala stroške prihodnjih misij.

Vse naprave so uspešno testirali, Deep Spaceu pa je uspel še eden podvig – letel je mimo asteroida Braille in mimo kometa Borrelly in posnel presenetljive fotografije in zaznal neprecenljivo vredne podatke za znanstvenike. Prelet asteroida Braille je bil le delno uspešen. Znanstveniki so načrtovali, da bo plovilo preletelo asteroid pri hitrosti 56.000 kilometrov na uro le 240 metrov stran od asteroida. Zaradi tehničnih težav je plovilo letelo mimo asteroida na razdalji 26 kilometrov.

Fotografije, ki jih je plovilo posnelo med preletom, so bile precej temne, saj nov aparat “autonav” ni zaznal dovolj svetlobe z mimoletečega asteroida, zato tudi ni mogel usmeriti kamere v pravo smer.

Nasprotno pa je bilo preletavanje kometa Borrelly izredno uspešno. Deep Space 1 je posnel izredno natančne fotografije kometove površine. Sicer pa je plovilo tehtalo 486,32 kilograma, njegova izgradnja je stala 94,8 milijona ameriških dolarjev, celoten projekt Deep Space 1 pa je stal nadaljnjih 54,9 milijona dolarjev. Deep Space 1 se je upokojil 18. decembra 2001.

Komet Borrelly, ki ga je posnel Deep Space 1, je v premeru velik osem krat štiri kilometre. Vsakih 6,8 let naredi en obhod po svoji tirnici, kar pomeni, da je periodičen. Komet je 28. decembra 1904 v Marseillesu odkril Alphonse Louis Nicolas Borrelly med rutinskim iskanjem kometov.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1327 je umrl angleški kralj Edvard II.

Leta 1452 se je rodil italijanski dominikanski menih, pridigar in reformator Girolamo Hieronymus Savonarola. V Firencah je pridigal proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca.

Leta 1576 je umrl italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar Gerolamo Cardano.

Leta 1756 se je rodil škotski inženir in gradbenik John Loudon McAdam.

Leta 1792 so v Parizu razglasili prvo francosko republiko. S tem se je končala več sto let trajajoča burbonska monarhija. Pred tem so avgusta francoskega kralja Ludvika XVI. in njegovo ženo Marijo Antonietto zaprli, naslednje leto pa so ju obglavili.

Leta 1860 je umrl nemški filozof Arthur Schopenhauer, pogosto imenovan filozof pesimizma. Ostro je nasprotoval razvoju nemške filozofije po Kantu, zanikal je vse novejše pridobitve in dognanja ter skušal vrniti filozofijo k njenim temeljnim problemom. Poudarjal je vlogo (morda nezavedne) volje iz katere je umetnost edini izhod.

Leta 1866 se je v Rouenu rodil francoski zdravnik in mikrobiolog Charles Jules Henry Nicolle. Odkril je, da pegavico prenaša bela uš in s svojim odkritjem omogočil zatiranje te bolezni. Uspešen je bil tudi pri preprečevanju davice in tuberkoloze. Leta 1928 je prejel Nobelovo nagrado za medicino. Umrl je 28. februarja 1936 v Tunisu.

Leta 1905 so v Šentvidu odprli Zavod sv. Stanislava.

Leta 1907 se je rodil angleški geofizik sir Edward Crisp Bullard.

Leta 1909 se je v Nkrofulu v Zlati obali rodil ganski politik Kwame Nkrumah, ki je bil predsednik vlade kolonije Zlata obala, od leta 1957 države Gane. V začetku leta 1966 je bil odstavljen in je pobegnil v Gvinejo. Umrl je 27. aprila 1972 v Bukarešti.

Leta 1914 sta kapitulirala nemška kolonija Nova Gvineja in Bismarckovo otočje.

Leta 1949 so na Kitajskem oblikovali centralno ljudsko vlado, ki jo je vodil Mao Zetong. Vlada je 1. oktobra razglasila Ljudsko republiko Kitajsko. Od ustanovitve je bil Mao njen predsednik, vendar pa dokaj nedejaven do sredine petdesetih let. Takrat je začel več reformnih gibanj, s katerimi je želel vzpodbuditi gospodarski in politični razvoj. Leta 1966 je začel kulturno revolucijo, dramatičnim poskusom radikalizacije države in preprečitve stagnacije.

Leta 1949 je z združitvijo ameriške, britanske in francoske okupacijske cone nastala Zvezna republika Nemčija.

Leta 1950 je umrl angleški astrofizik, matematik in kozmolog Edward Arthur Milne.

Leta 1951 se je rodil čečenski voditelj Aslan Alijevič Mashadov.

Leta 1956 so nasprotniki nikaragovskega diktatorja Anastasija Somoze nanj izvedli atentat, za katerim je Somoza umrl osem dni kasneje.

Leta 1957 je umrl norveški kralj Haakon VII.

Leta 1972 je filipinski predsednik Ferdinand Marcos razglasil izredno stanje v državi. Ob tem je dal zapreti več tisoč nasprotnikov režima.

Leta 1991 so v Armeniji izvedli referendum o neodvisnosti.

Leta 1993 je predsednik Rusije Boris Jelcin razpustil parlament. Poslanci naj bi blokirali delo skupščine in volitve. Uporni poslanci so se zaprli v zgradbo parlamenta, od koder so jih spravili s pomočjo vojske 1. oktobra.

Leta 1996 so na letališču v Bogoti na letalu predsednika Kolumbije Ernesta Sampera, ki je bilo pripravljen na polet, prejeli anonimno sporočilo, da je v letalu heroin. Predsednik je bil osumljen, da ima zveze z narkomafijo. Vlada je kmalu po tem dogodku sporočila, da so nasprotniki predsednika podtaknili štiri kilograme heroina.

Leta 1999 je v potresu na Tajvanu umrlo več kot 2.100 ljudi, brez strehe nad glavo pa jih je ostalo še štirikrat toliko.