Njegov oče je bil guverner Harareja Raso Makonen, mati pa princesa Vojzero (gospa) Jesi Emebet (Ješimabet) Ali. Matere ni poznal, ker je umrla dve leti po njegovem rojstvu, 14. marca 1894. Oče je umrl, ko je bil star štirinajst let. Ras Tafari (amharsko princ miru, strahoviti) je Etiopiji od leta 1916 do leta 1928 vladal kot regent in prestolonaslednik cesarice Zavditu z naslovom dedžasmač in kot kralj (neguš) od leta 1928 do leta 1930.

Po Zavditini smrti (april 1930) se je okronal za cesarja (hatse). Kronanje je bilo 2. novembra 1930 v katedrali svetega Jurija. Selassie se je poročil dvakrat, iz prvega zakona je imel hčer, princeso Romanevork. Drugič se je poročil leta 1911 z Vojzero Etega Menen Asfav, hčerko Jantirarja Asfava in vnukinjo kralja Mihaila Vološkega. Imela sta šest otrok, princeso Tanagnevork, prestolonaslednika Asfava Vosena, princeso Tsehaj, princeso Zenebevork, princa Makonena vojvodo Hararskega in princa Sahleja Selassija.

Razvil je politiko skrbne prenove, ki jo je začel že cesar Menelik II. Leta 1923 je zagotovil mesto Etiopije v Društvu narodov. Društvo ni uspelo ustaviti italijanskega vpada v Etiopijo, zato je Selassie I. zapustil domovino in iz Velike Britanije vodil upor proti oboroženi italijanski vojski, leta 1941 se je po petih letih in italijanskem porazu s pomočjo britanskega kraljestva in etiopskih domoljubnih sil vrnil v deželo. Novembra 1955 je vpeljal popravljeno ustavo, pod katero pa je ohranil svojo oblast.

Njegova nazadnjaška politika, ki jo je uvedel leta 1960 po poskusu prevrata, je prispevala k njegovi odstavitvi 12. septembra 1974, ki jo je izvedla skupina vojaških upornikov, znana pod imenom derg. Po poročanju takratnih medijev je Selassie I. umrl v zaporu 27. avgusta 1975 v baraki 4. divizije v Adis Abebi, uradno zaradi težav po operaciji na prostati, najverjetneje pa so ga zadavili ali stradali do smrti. Njegove posmrtne ostanke so pokopali pod predsedniškim osebnim uradom. 5. novembra 2000 so ga pokopali v družinski grobnici v katedrali svete Trojice v Adis Abebi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 365 pr. n. št. se je rodil Aleksander Veliki Makedonski, sin Filipa Makedonskega. V trinajstih letih vladavine je združil Grke in porazil Perzijce. V svojih osvajalnih pohodih je prišel do Indije. Po njegovi smrti leta 232 pred našim štetjem so si častihlepni častniki razdelili ogromna prostranstva Evrope in Azije.

Leta 1280 je bila z ljubljanskim mestnim pečatom potrjena prva listina.

Leta 1519 se je rodil Italijan Gian Antonio Facchinetti de Nuce, bolj znan kot papež Inocenc IX.

Leta 1587 je druga skupina angleških naseljencev prispela na otok Roanoka.

Leta 1596 se je rodil ruski car Mihail Fjodorovič Romanov.

Leta 1645 je umrl španski uradnik Gaspar de Guzman.

Leta 1676 je umrl Emilio Altieri, bolj znan kot papež Klemen X.

Leta 1755 se je rodil francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.

Leta 1784 se je rodil nemški astronom in matematik Friedrich Wilhelm Bessel.

Leta 1793 je Alexander Mackenzie kot prvi Evropejec prečkal sever Mehike in dosegel Tihi ocean.

Leta 1796 je mesto v Ohiu ob južni obali jezera Erie dobilo ime Cleveland.

Leta 1812 so angleške čete pod Wellingtonovim vodstvom porazile Francoze v bitki pri Salamanci. Francoske vojake je vodil maršal Marmont. V bojih je umrlo 14.000 francoskih vojakov.

Leta 1822 se je rodil avstrijski menih in genetik Gregor Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne vrste graha in fižola in odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov. Umrl je leta 1884. Pomen Mendlovih pravil so spoznali šele leta 1900.

Leta 1826 je umrl italijanski astronom in menih Giuseppe Piazzi.

Leta 1832 je umrl francoski vojskovodja Napoleon II.

Leta 1878 se je rodil francoski zgodovinar Lucien Paul Victor Febvre.

Leta 1887 se je rodil nemški fizik Gustav Ludwig Hertz, ki je raziskoval v eksperimentalni atomski fiziki. Odkril je zakone za trke elektronov z atomi. Z Jamesom Franckom sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za raziskavo o trkih elektronov ob atom. Leta 1914 sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postolat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednosti energij pri prehodih elektronov. Franck in Hertz sta uporabila živosrebrne pare.

Leta 1888 se je rodil ameriški mikrobiolog ukrajinskega rodu Selman Abraham Waksman, ki je za iznajdbo streptomicina - prvega antibiotika, ki zdravi tuberkulozo - leta 1952 dobil tudi Nobelovo nagrado.

Leta 1890 se je rodila Rose Kennedy, mati Johna F. Kennedya, predsednika ZDA, ki so ga 22. novembra 1963 ubili v Dallasu, in Roberta F. Kennedya, pravosodnega ministra ZDA, ki je bil 6. junija1968 ubit med predvolilnim bojem za predsednika ZDA.

Leta 1892 se je rodil avstrijski nacistični politik in kancler Arthur Zajtich ali Arthur Seyß-Inquart.

Leta 1899 se je rodil svazijski kralj Sobuza II.

Leta 1916 je eksplozija bombe v San Franciscu ubila 10 ljudi.

Leta 1922 je umrl japonski kemik Džokiči Takamine.

Leta 1923 se je rodil ameriški politik Robert Joseph »Bob« Dole.

Leta 1933 je Willey Post končal prvi samostojni polet okoli Zemlje. Polet je trajal 7 dni, 18 ur in 9 minut.

Leta 1934 je umrl ameriški bančni ropar John Dillinger.

Leta 1937 je ameriški senat zavrnil Rooseveltov predlog, da bi vrhovno sodišče dobilo več pravic.

Leta 1940 so se Novi Hebridi priključili svobodni Franciji.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem zaporu Stari pisker ustrelili sto talcev, obtoženih sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju.

Leta 1942 so Nemci začeli sitematične izgone Judov iz Varšavskega geta.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht prodrl do reke Don pri mestu Cimlanskija.

Leta 1944 so predstavniki 44 vlad v Breton Woodsu sprejeli dogovor o ustanovitvi Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1944 so zavezniki v 2. svetovni vojni osvobodili Palermo na Siciliji.

Leta 1946 je bomba v jeruzalemskem hotelu Kralj David, kjer je bil sedež britanske uprave, ubila 80 ljudi.

Leta 1950 je umrl kanadski premier William Lyon Mackenzie King.

Leta 1962 se je Nasa odločila, da bo uničila sondo Mariner 1 zaradi nepravilnosti v letenju.

Leta 1972 se je avtomatska vesoljska sonda Venera 8 spustila na površje Venere in na Zemljo poslala dragocene podatke o tem planetu.

Leta 1981 so v Rimu obsodili turškega terorista Mehmeta Alija Agco, ki je 13. maja 1981 streljal na papeža in ga hudo ranil. Med sprejemom na Petrovem trgu v Rimu je ta turški desničarski skrajnež na papeža Janeza Pavla II. izstrelil več krogel. Papeža so s hudimi poškodbami trebuha odpeljali v bolnišnico v Rimu, Agco pa aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Vzroki za atentat še vedno niso razjasnjeni, obstaja pa mnogo govoric in domnevanj, kdo je atentat načrtoval. Papež, ki je v bolnišnici ostal kar tri mesece, je nekaj let po atentatu Agco obiskal v zaporu in mu odpustil, marca 1999 pa se je zavzel za njegovo pomilostitev.

Leta 1986 je Velika Britanija kot zadnja država odpravila tepež v šolah.

Leta 1991 so v milwaukeejskem stanovanju množičnega morilca Jeffreya Dahmerja odkrili 11 trupel.

Leta 1992 je kokainski baron Pablo Escobar zaradi možne izročitve ZDA pobegnil iz zapora v Medellínu.

Leta 2003 sta bila v napadu na skrivališče ubita Sadamova sinova Udaj in Kusaj Husein.