Leta 1902 je na Univerzi na Dunaju začel študirati strojništvo in diplomiral leta 1907, leta 1911 pa je na Tehniški fakulteti na Dunaju pri 25 letih dosegel doktorski naziv. Študij elektrotehnike se je na Dunaju začel šele leta 1904, zato je opravil posebne izpite.

Postavil je revolucionarno teorijo o rasti oziroma sorazmernosti električnih strojev. Njegovo najpomembnejše delo je na 700 straneh napisana knjiga o transformatorjih. Leta 1948 pa je ustanovil inštitut za elektrogospodarstvo, ki ga je tudi vodil.

Bil je poznavalec in raziskovalec osnov elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije.

Bil je profesor in nekaj časa dekan ter celo rektor na ljubljanski univerzi, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter eden izmed ustanoviteljev Fakultete za elektrotehniko.

Leta 1948 je ustanovil Inštitut za elektrotehniko, ki danes nosi njegovo ime.

Milan Vidmar je bil tudi izvrsten šahist in kandidat za naslov svetovnega šahovskega prvaka. O tej igri je napisal knjigi Razgovori o šahu in Pol stoletja za šahovnico. Hkrati pa je bil prvi slovenski in jugoslovanski šahovski velemojster.

V svojem času je bil četrti igralec sveta skupaj z Laskerjem, Capablanco, Aljehinom in Euwejem in edini amater med profesionalnimi šahisti. Bil je med zmagovalci na vrhunskih turnirjih: Carlsbad 1907, Praga 1908, San Sebastian 1911 - tu si je z drugim mestom za Capablanco prislužil naziv velemojstra, Budimpešta 1912, Dunaj 1918, London 1922, Hastings 1925 - delil prvo mesto z Aljehinom, Semmering 1926, New York 1927, London 1927, Bled 1939, Basel 1952. Leta 1940 je bil prvak Jugoslavije.

Bil je tudi mednarodni šahovski sodnik, leta 1948 je v Moskvi kot glavni sodnik razglasil Mihaila Botvinika za svetovnega prvaka, leta 1950 je bil glavni sodnik šahovske olimpijade v Dubrovniku, kjer je igral tudi njegov sin Milan Vidmar ml. Vidmar je igral tudi dopisni šah in tudi tu dosegel naslov dopisnega velemojstra.

Napisal je 35 knjig z različno tematiko; o šahu: Pol stoletja ob šahovnici, Šah, Razgovori o šahu z začetnikom, v nemščini pa Goldene Schachzeiten (Zlati časi šaha); strokovne: Transformatorji, Problemi prenosa električne energije, Pogovori o elektrotehniki; filozofske: Med Evropo in Ameriko, Moj pogled na svet, Oslovski most. Umrl je 9. oktobra 1962.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 168 pr. n. št. so Rimljani pod vodstvom Lucija Aemilija Paula v bitki pri Pydni premagali in zajeli makedonskega kralja Perzeja, kar je pomenilo konec tretje makedonske vojne.

Leta 1527 je v Firencah umrl italijanski državnik in zgodovinopisec Niccolo Machiavelli. V knjigi Vladar, ki je njegovo najpomembnejše delo, so njegovi nasprotniki videli opravičilo za avtoritarno državo, ki je ne vežejo na nobeno nravno pravilo, kar imenujemo makiavelizem. Vladar je izšel leta 1513. Napisal je tudi komedijo Mandragola.

Leta 1593 so pri Sisku slovensko-hrvaške čete premagale Turke in jih pognala v beg. V boju sta se še posebej odlikovala Andrej Turjaški in kranjska oklepna konjenica pod Adamom Ravbarjem. Bitka je bila veliko olajšanje za vso Evropo, saj je bila ena redkih, ki so jo slavili v tistem času proti Turkom.

Leta 1757 se je rodil britanski raziskovalec George Vancouver, po njem sta ime dobila največji otok ob zahodni kanadski obali in kanadsko mesto, ki leži ob Tihem oceanu.

Leta 1767 se je rodil nemški filozof, jezikoslovec in diplomat Karl Wilhelm von Humboldt.

Leta 1805 se je v Genovi rodil Giuseppe Mazzini, ena glavnih osebnosti italijanskega gibanja za narodno združitev. Bil je idejni vodja Mlade Italije, organizacije, ki je nastopila proti Avstriji za svobodno Italijo. Leta 1834 je bil med soustanovitelji združenja Mlada Evropa. Od leta 1837 do 1834 je živel v emigraciji. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 se je v Brnu rodil Moravski Nemec Georg Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne sorte graha in fižola in odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov. Pomen Mendlovih pravil so spoznali šele leta 1900.

Leta 1825 je britanski parlament odpravil fevdalizem v severnoameriških kolonijah.

Leta 1898 so se ameriški marinci izkrcali na Kubi.

Leta 1903 se je rodil ameriški bančni ropar John Dillinger.

Leta 1933 je bilo v tretjem rajhu prepovedano delovanje Socialdemokratske stranke Nemčije.

Leta 1940 je Francija Nemčiji podpisala kapitulacijo.

Leta 1941 je Hitler sprožil operacijo Barbarosa, napad na Sovjetsko zvezo. Prepričan o svojem uspehu, je na zahodu pustil kar 54 svojih divizij. Sovjetske oborožene sile so bile nezadostno oborožene in brez operativnih načrtov za morebitni napad. Nemške enote so hitro prodirale in zavzele veliko ozemlja. V šestih mesecih je bil zavzet velik del gospodarskih središč Sovjetske zveze in območja, od koder je prihajalo kar 60 odstotkov premoga, železa in aluminija.

Leta 1941 je bilo ustanovljeno slovensko glavno vojaško poveljstvo partizanskih enot.

Leta 1941 so bile pri Sisku ustanovljene prve hrvaške protifašistične enote.

Leta 1962 je v strmoglavljenju francoskega boeinga 707 na otoku Guadeloupe umrlo 113 ljudi.

Leta 1963 je bil po smrti Janeza XXIII. za papeža izvoljen Giovanni Battista Montini, ki je prevzel ime Pavel VI.

Leta 1973 je Leonid Brežnjev med obiskom Združenih držav Amerike podpisal dogovor o preprečevanju atomske vojne z medsebojnih dogovarjanjem.

Leta 1976 je kanadski parlament odpravil smrtno kazen.

Leta 2002 je potres v zahodnem Iranu zahteval 261 smrtnih žrtev.