Ludvik XVI., sin francoskega dofena Ludvika Ferdinanda in Marije Jožefe Saksonske ter vnuk Ludvika XV. se je rodil 23. avgusta 1754 v Versaillesu. Vladal je kot kralj Francije in Navare od leta 1774 do 1791 in potem kot kralj Francozov do aretacije 10. avgusta 1792, ko so ga kot kralja suspendirali zaradi neuspelega poizkusa bega s ciljem sprožiti odpor proti radikalnim spremembam, ki so bile posledice francoske revolucije.

Zaradi tega ga je nacionalni konvent spoznal za krivega veleizdaje in ga obsodil na smrtno kazen, ki so jo izvršili 21. januarja 1793. Njegov padec je označil konec absolutistične francoske monarhije, od tod tudi posmehljivi vzdevek Ludvik Zadnji.

Ludvik XVI. je bil uradno aretiran 13. avgusta 1792 in odtlej zaprt v stari pariški trdnjavi Temple. 21. septembra 1792 je nacionalni konvent razglasil Francijo za republiko. Sodni proces proti njemu se je začel 11. decembra 1792. Spoznan je bil za krivega veleizdaje in obsojen na smrt z giljotino. Od obsodbe naprej je bil imenovan kot državljan Ludvik Capet in je bil pod tem imenom tudi javno obglavljen 21. januarja 1793. Rabelj Charles Henri Sanson je kasneje izjavil, da je nekdanji kralj pogumno prenesel svojo usodo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 476 je rimska vojska oklicala poveljnika germanskih najemniških vojakov v rimski službi Odoakra za kralja, kar je pomenilo dokončen propad Zahodnorimskega cesarstva.

Leta 634 je umrl arabski kalif Abu Bakr.

Leta 686 se je rodil frankovski majordom Karel Martel.

Leta 1486 se je rodil avstrijsko-slovenski diplomat, kartograf in zgodovinar Sigismund von Herberstein ali Žiga Herberstein.

Leta 1572 je v Parizu v noči s 23. na 24. avgust Katarina Medičejska med poročnim slavjem hčere s hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim ukazala množični pokol hugenotov. To je bila t. i. šentjernejska noč. V vsej Franciji so pobili okoli 20.000 ljudi, samo v Parizu več kot 10.000.

Leta 1769 se je rodil francoski anatom in raziskovalec Georges Leopold Chretien Frédéric Dagobert Cuvier, ki je razširil Linnejev sistem razvrščanja še v štiri skupine, imenovane debla.

Leta 1806 je umrl francoski fizik Charles Augustin de Coulomb.

Leta 1811 se je rodil francoski fizik in mineralog Auguste Bravais.

Leta 1813 je umrl ameriški naravoslovec, ornitolog in risar škotskega rodu Alexander Wilson.

Leta 1833 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.

Leta 1839 so Britanci v prvi opijski vojni s Kitajci zasedli Hongkong, ki je postal britanska kolonija.

Hongkong je po sporazumu iz leta 1984, ki sta ga podpisali Velika Britanija in Kitajska postalo posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske.

Leta 1842 se je rodil angleški inženir in fizik Osbourne Reynolds.

Leta 1847 se je rodil japonski politik Mori Arinori.

Leta 1864 se je na Kreti rodil grški državnik Eleftherios Venizelos. Ko je bil predsednik vlade, je reformiral delavsko in agrarno zakonodajo, reorganiziral je grško vojsko. Med njegovim predsedovanjem je Grčija vstopila v balkansko zvezo in leta 1912 v prvo balkansko vojno.

Leta 1866 so Avstrijci in Prusi podpisali praški mir, zaradi česar je razpadla nemška zveza. Podpisali so, potem ko so v avstrijsko-pruski vojni, ki je trajala od junija do avgusta 1866 in je bila neizogibna, saj železni kancler Bismark ni več priznal vrhovne oblasti Avstrije v Nemški zvezi, pruske čete prisilile Avstrijce v podpis premirja. Prusija pa je v novo Severnonemško zvezo vključila manjše države.

Leta 1913 so v Mariboru odprli most čez Dravo.

Leta 1914 je Japonska vstopila v prvo svetovno vojno na strani antante.

Leta 1914 se je začela lublinsko-lvovska bitka.

Leta 1927 so v New Yorku kljub nedokazani krivdi zaradi domnevnega ropa denarja usmrtili Nicola Sacca in Bartolomea Vanzettija.

Leta 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze Joahim von Ribentrop in Vječeslav Mihajlovič Molotov v Moskvi podpisala sovjetsko-nemško nenapadalno pogodbo in tajne dokumente o delitvi interesnih sfer. Pogodba je Hitlerju omogočila napad na Poljsko, sporazum pa je bil prekršen 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo.

Leta 1942 se je začela ena največjih bitk v drugi svetovni vojni, bitka za Stalingrad, današnji Volgograd. Končala se je s strahovitim porazom Nemcev februarja 1943. Poraz je hkrati tudi pomenil preobrat na evropskem bojišču v drugi svetovni vojni. Nemci so sicer zavzeli že skoraj celo mesto, vendar jih je ruska armada novembra obkolila in von Paulus se je moral vdati, v ujetništvo je šlo 90.000 nemških vojakov.

Leta 1942 se je začela bitka za pacifiško otočje Stewart.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Harkov.

Leta 1944 je v Bukarešti izbruhnila vstaja.

Leta 1944 je Romunija prekinila zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo in se pridružila zaveznikom. Kralj Mihail I. je napovedal vojno Nemčiji in ukazal aretacijo pronacističnega voditelja Jona Antoneskuja.

Leta 1962 so prek telekomunikacijskega satelita Telstar vzpostavili prvo živo televizijsko povezavo med ZDA in Evropo.

Leta 1999 je umrl maroški kralj Hasan II.