Anne Boleyn, prva markiza Pembroška, naj bi se rodila nekje med letoma 1501 in 1507. Bila je druga žena Henrika VIII. in mati angleške kraljice Elizabete I.

Bila je hči Thomasa Boleyna, prvega grofa Wiltshirskega in Ormondskega. Njena mati je bila lady Elizabeth Boleyn, rojena Howard. Anne naj bi se rodila na družinskem posestvu Blicking Hall v Norfolku. Bila naj bi najmlajša od treh otrok.

Kot deklica je Anne živela na nizozemskem dvoru. Bila je lepa in pametna. Veliko denarja je dajala v dobrodelne namene, bila pa je tudi zelo čustvena. Rada je kartala, pila vino in opravljala. Poleg tega pa je znala biti tudi nevrotična in sitna.

Po letu in pol na Nizozemskem je živela pri francoski kraljici, kateri je prevajala iz angleščine. Leta 1522 se je morala na očetov ukaz vrniti v Anglijo. Po vrnitvi je postala dvorna dama pri Katarini Aragonski. Imela je več dvorljivcev, zadnjega pa naj bi odgnal prav Henrik, ki si je Anne zaželel zase. Predtem je bila njegova ljubica starejša Annina sestra Mary.

Anne je kralja zavračala, vse dokler ji okoli novega leta 1527 ni obljubil, da se bo poročil z njo. Henrik je Anne silil, da bi spala z njim že pred poroko, a ga je vztrajno zavračala. Pred poroko je njen vpliv na dvoru vztrajno rasel in kmalu jo je ubogal tudi kralj. Po sedmih letih ljubezenske zveze sta se poročila in nato končno užila zakonsko srečo.

Kmalu je Anne zanosila, zato sta se še enkrat javno poročila 25. januarja 1533. Maja istega leta so jo okronali za kraljico. Po kronanju se je pripravljala na porod, takrat pa je tudi izvedela, da jo je Henrik prevaral. 7. septembra je rodila deklico, ki so jo poimenovali Elizabeth – v čast Henrikovi materi Elizabeth Yorški. Leta 1534 je Anne splavila drugega otroka.

Dve leti kasneje je znova zanosila, takrat pa jo je že skrbela ljubezenska zveza med Henrikom in Jane Seymour. Zaradi stresa, ker ju je večkrat zalotila v neprimernem položaju, je 29. januarja 1536 znova izgubila otroka. To pa je bil tudi začetek konca kraljevskega zakona. 2. maja istega leta so jo aretirali in odpeljali v londonski Tower.

15. maja so ji začeli soditi zaradi obtožbe o prešuštvu (moža naj bi prevarala z bratom Georgeem) in izdaje. Poleg nje so bili obtoženi tudi štirje njeni domnevni ljubimci, ki so jih 17. maja javno obglavili. Anne in bratu Georgeu so sodili ločeno, Anne naj bi odgovarjala razumno, a je kralj - čeprav so se v javnosti razširile govorice o njegovi nezvestobi - zahteval njeno glavo. 19. maja 1536 so jo obglavili.

Pokopali so jo v bližnji kapelici svetega Petra ad Vincule.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1002 je umrl svetorimski cesar Otto III.

Leta 1510 se je takrat 18-letni angleški kralj Henrik VIII. pojavil na prizorišču dvobojev v Richmondu, ne da bi ga kdo prepoznal. Ko je zmagal v dvoboju in so mu vsi zaploskali, je razkril svojo identiteto.

Leta 1533 je Anne Boleyn, ljubica angleškega kralja Henrika VIII., odkrila, da je noseča.

Leta 1556 je kitajsko provinco Šanši prizadel najhujši potres v zgodovini. Umrlo naj bi okrog 830 tisoč ljudi.

Leta 1570 so po umoru škotskega regenta Jamesa Stewarta, prvega grofa Morayjskega, izbruhnili spopadi, ki so se razrasli v državljansko vojno.

Leta 1571 je v Londonu svoja vrata odprla kraljeva menjalnica.

Leta 1719 je bil v okviru Svetorimskega cesarstva ustanovljen principat Liechtenstein.

Leta 1803 je umrl irski pivovarnar Arthur Guinness.

Leta 1849 je v ZDA Elizabeth Blackwell končala šolanje na medicinskem inštitutu Geneva, ameriška zvezna država New York, in postala prva zdravnica v ZDA.

Leta 1857 se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičić, po katerem se imenuje mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem  moho. Umrl je leta 1936.

Leta 1876 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Otto Diels.

Leta 1891 se je rodil voditelj italijanskega delavskega gibanja in soustanovitelj italijanske Komunistične partije Antonio Gramsci. Umrl je leta 1937.

Leta 1896 se je rodila luksemburška nadvojvodinja Charlotte.

Leta 1899 je družba Bayer vložila patentno vlogo za aspirin.

Leta 1904 je norveško priobalno mesto Alesund prizadel hud požar. Okrog 10 tisoč ljudi je ostalo brez domov.

Leta 1907 je Charles Curtis iz Kansasa postal prvi senator indijanskega rodu.

Leta 1915 se je rodil angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec Arthur Lewis.

Leta 1920 je Nizozemska zavrnila zahtevo antante po izročitvi kralja Willema I.

Leta 1927 so bile v Sloveniji izvedene prve in edine volitve v oblastne skupščine.

Leta 1929 se je rodil kanadski kemik in Nobelov nagrajenec John Charles Polanyi.

Leta 1937 so v Moskvi začeli soditi 17 komunistom, ki so bili obtoženi, da so skupaj s Trockim organizirali zaroto, da bi strmoglavili režim in Josipa Stalina, ki bi ga potem ubili.

Leta 1937 se je v Španijo odpravila prva skupina jugoslovanskih prostovoljcev, t. i. španskih borcev.

Leta 1943 so britanske enote vkorakale v Tripolis.

Leta 1943 je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti sprejeta v italijanski Narodni svet akademij.

Leta 1943 so združene ameriške in avstralske čete premagale Japonce na Papui.

Leta 1947 se je rodila indonezijska predsednica Megavati Sukarnoputri.

Leta 1950 je izraelski parlament razglasil zahodni del Jeruzalema za prestolnico države.

Leta 1957 se je rodila monaška princesa Caroline Louise Marguerite.

Leta 1960 je batiskaf USS Trieste postavil nov svetovni rekord, ko se je spustil do najnižje točke v Tihem oceanu. Sprva so izmerili, da so se spustili 10.916 metrov globoko, kasnejše raziskave pa so pokazale, da so se spustili v globino 10.911 metrov.

Leta 1978 je Švedska kot prva država prepovedala uporabo aerosolovih pršil, ki so uničevala ozon.

Leta 1997 so obsojenega na smrt Mira Aimala Kasija ubili. Kasi je bil leta 1993 obsojen za napad na sedež ameriške agencije Cia, v katerem sta umrla dva človeka, trije ljudje pa so bili ranjeni.

Leta 1997 je Madeleine Albright postala prva ženska v ZDA na položaju ministrice za zunanje zadeve.

Leta 2005 je Viktor Juščenko prisegel kot tretji predsednik Ukrajine.